Letos sem bila zelo veliko od doma, saj sem doživela precej sprememb na številnih področjih. Oktobra lani sem zamenjala trenerja ter začela sodelovati z Nemcem Wolfgangom Heinigom. Njegova vadbena skupina je stacionirana v Frankfurtu. Oktobra in novembra lani sem trenirala v Sloveniji z možem Matejem, ki je zelo dober tekač in mi pomaga na treningih. Sledile so priprave v Frankfurtu, januarja pa smo se odpravili na trening v Kenijo. Kasneje smo bili tudi v Južni Afriki. Zadnje priprave sem opravila v Livignu, kjer sem tri tedne preživela na visoki nadmorski višini.
Kdo vse tekmuje v skupini nemškega trenerja?V skupini nas je več atletov, novost zame pa je, da si delim trenerja z dvema tekmicama, in sicer Geso Felicitas Krause in Olivio Gürth. Prva je v zadnjih letih najboljša evropska atletinja na 3000 m zapreke, ki je konec aprila rodila, a bila že z nami na zadnjih pripravah v Livignu, saj se pripravlja na olimpijske igre v Parizu. Olivia Gürth pa je bila pred dnevi evropska prvakinja do 23 let ter se uvrstila na svetovno prvenstvo v Budimpešti, kar me zelo veseli.
Kje se skriva glavni razlog, da ste se na vse spremembe odzvali tako uspešno?Lansko leto je bilo zame zelo težko, saj sem bila v poletni sezoni bolna, zato nisem mogla pokazati, česa sem sposobna. Bila sem razočarana. Čutila sem, da potrebujem spremembo. Nehala sem razmišljati o preteklosti ter se osredotočila na prihodnost. Novi vadbeni načrt mi odgovarja, saj večjih poškodb nisem imela in sem lahko vse leto konstantno trenirala, kar se pozna pri rezultatih.
Kdaj ste nazadnje sezono izpeljali brez večjih poškodb?Dolgo je že tega. Tudi letos me je bolela peta, saj sem imela vnetje stopalnega loka. A te težave so bile malenkostne, če jih primerjam s preteklimi. Poleg tega sem se poškodbe lotila takoj na začetku in jo hitro pozdravila.
Prvič ste bili v Keniji, od koder izhaja glavnina najboljših svetovnih dolgoprogašev. Kakšno izkušnjo ste doživeli?Nikoli nisem imela posebne želje, da bi šla v Kenijo. Ne vem, zakaj. Morda me je bilo malce strah. Predstavljala sem si, da gre za neki drugi svet, saj sem se navadila na treninge v Evropi. Strah pred novim svetom sem z obiskom Kenije izgubila, saj sem pridobila zelo lepo izkušnjo. Ljudje so umirjeni, sproščeni, veseli ter zadovoljni s preprostim življenjem. Nikomur se nikamor ne mudi ter dajejo vtis, da so srečni. Veliko evropskih tekačev trenira v Keniji, kjer lahko po treningih uživajo umirjeno življenje.
Kakšen je vaš tekmovalni cilj v Budimpešti?S svetovnih prvenstev imam nekaj izkušenj, saj sem tekmovala v Pekingu, Dohi in Eugenu, enkrat pa tudi na olimpijskih igrah. Dvakrat sem bila finalistka, in sicer v Dohi in Eugenu. Moj osnovni cilj je uvrstitev v finale, v njem pa teči pametno in borbeno ter se boriti za čimvišja mesta. Želim si tudi izboljšati osebni in državni rekord. Zato bom morala teči pod devetimi minutami in desetimi sekundami, česar sem sposobna.
Vam še naprej kot odlični finišerki ustrezajo bolj taktični teki, ko o mestih odločate v zadnjih metrih, ali morda hitrejši?Slovim kot hitra tekmovalka, zato mi bolj ustrezajo sprinterski zaključki. Takšen tek pričakujem v kvalifikacijah, saj se v finale ni več mogoče uvrstiti po času, temveč zgolj uvrstitvi. V finalu pričakujem tek na polno od prvega kilometra. Zato bom morala paziti, da ne bom porabila vse moči že v prvem kilometru, ampak moram biti najhitrejša v zadnjem kilometru.
Verjamete, da ste lahko konkurenčni atletinjam, ki imajo v nogah tek pod devetimi minutami?Takšen časovni podvig je letos uspel le eni tekmovalki, pričakujem pa, da bo finale v Budimpešti zelo hiter. Če tečem blizu devetim minutam, bom lahko zelo konkurenčna tudi najboljšim atletinjam. Kot sem omenila, se moram osredotočiti na svoj nastop. Če bodo najhitrejše atletinje prvi kilometer pretekle v dveh minutah in 55 sekundah, moram paziti, da bo moj čas okrog treh minut. Treninge sem imela dobre, zato verjamem, da se lahko približam meji devetih minut.
V Budimpešti bo tekmovala številčna in ambiciozna slovenska reprezentanca. Kako se kot vse bolj izkušena tekmovalka počutite v njej?Res smo močna reprezentanca, ki ji poveljuje branilec naslova svetovnega prvaka Kristjan Čeh. Tina Šutej se redno bori za kolajne, midve z Anito Horvat imava realne možnosti za vrhunski rezultat. Lepo je videti tudi mlade, ki se odpravljajo na svoje prvo veliko tekmovanje. Ob njih sem kar malce nostalgična. Z veseljem jim bom dala kakšen nasvet, če bodo zanj vprašali. Zase lahko rečem, da se v reprezentanci počutim odlično, saj imam rada družbo.
Vam misli kdaj uidejo v Pariz, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre?Ustreza mi, da bodo igre v Evropi. Razmere so mi vsekakor bližje kot na drugih celinah, poleg tega ni treba dolgo potovati ter se prilagoditi časovni razliki. Seveda razmišljam o Parizu, a v tej sezoni mislim predvsem na Budimpešto. S trenerjem se še spoznavava, saj sva si letošnje leto zadala za testno, zato so naju oba rezultati kar malce presenetili.
