Nizozemci se danes odpravljajo na predčasne volitve. Po trinajstih letih v volilni tekmi ne bo premierja Marka Rutteja, ki je skupaj s svojo konservativno-liberalno Ljudsko stranko za svobodo in demokracijo (VVD) izgubil veliko podpore in je zdaj eden od pretendentov za nasledstvo Jensa Stoltenberga na čelu zveze Nato. Volitve bodo prelomne tudi zato, ker se je na Nizozemskem zgodilo preoblikovanje politične sredine.
V anketah prve štiri stranke ločijo zgolj štiri odstotne točke. Gre pa za zelo različne stranke, ki se umeščajo od levega političnega spektra (koalicija socialdemokratske stranke PvDA in Zelenih, ki jih vodi nekdanji podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans) prek sredine (VVD, ki jo po Rutteju vodi Dilan Yeşilgöz-Zegerius turškega porekla) do populistične novoustanovljene stranke Nova socialna pogodba Pietra Omtzigta in skrajno desne Stranke za svobodo Geerta Wildersa, ki je v zadnjih dneh pridobila veliko podpore. Kdo bo na koncu v prednosti, je težko napovedati, saj raziskovalci javnega mnenja ocenjujejo, da bo v zadnjem hipu prišlo do premikov zaradi taktičnega glasovanja dela volilcev. Sploh pa naj bi bilo kar 70 odstotkov volilcev še neodločenih.
Zanimivo je, da med velikimi političnimi silami ni več Gibanja kmetov in državljanov (BBB), ki je doseglo velik uspeh na spomladanskih volitvah regionalnih parlamentov (ti nato odločajo tudi o sestavi zgornjega doma nacionalnega parlamenta), ko je kritiziralo oblast zaradi številnih okoljevarstvenih ukrepov, ki bi jih morali izvesti prav kmetje. Podpora mu je zadnje mesece strmo padala in zdaj znaša zgolj štiri odstotke. Njegovi volilci naj bi se vrnili k Wildersu, ki si obeta boljši rezultat kot na zadnjih volitvah marca 2021.
Polet nove stranke
Ruttejeva vladna koalicija je poleti razpadla zaradi nesoglasij glede upravljanja migrantskih tokov. Do preoblikovanja politične sredine pa prihaja predvsem zaradi velike izgube zaupanja v državne institucije in s tem povezanega upada priljubljenosti tradicionalnih velikih strank, kar je sicer vseevropski trend že dlje časa. Eden od dejavnikov za izgubo zaupanja v vlado je bila afera, v kateri so oblasti več kot 20.000 družin neupravičeno obtožile nedovoljenega prejemanja otroških dodatkov. V veliki meri je šlo za družine s tujim državljanstvom.
Na valu nezadovoljstva trenutno najbolje krmari stranka Nova socialna pogodba, ki jo je avgusta ustanovil nekdanji poslanec krščanskodemokratske stranke CDA Pieter Omtzigt. Devetinštiridesetletni politik, ki se sedaj noče opredeliti ne za levega ne za desnega, ima zasluge za to, da so pred leti ugotovili obseg afere z otroškimi dodatki, ko se je v parlamentu postavil za starše. Njegovo stranko analitiki opredeljujejo kot populistično, volilcem pa obljublja nov začetek s politikami, ki nihajo od večjega obdavčenja bogatejših in izplačila večjih socialnih dodatkov do zahtev za omejitev priseljevanja in zavračanja tesnejšega povezovanja EU.
Tudi sam je presenečen nad uspehom stranke, ki obljublja popolno spremembo smeri politike na Nizozemskem. Dopušča sicer, da bi ob osvojitvi prvega mesta postal premier, o obenem dvomi, da bi vlogo lahko združil s skrbjo za štiri otroke, pri čemer živijo 200 kilometrov od prestolnice.
Morebitni premierski kandidati
Na premiersko mesto se lahko zavihti tudi 62-letni Timmermans, ki je dobro vodil kampanjo koalicije Socialdemokratov in Zelenih (skupaj bi utegnili dobiti za tretjino večjo podporo, kot sta je obe stranki dobili na volitvah leta 2021 posamično), ali Ruttejeva 46-letna naslednica Dilan Yeşilgöz-Zegerius, ki je prišla iz Turčije na Nizozemsko z osmimi leti kot hčerka staršev kurdsko-turškega porekla, borcev za človekove pravice. Zdaj se sama zavzema za ostrejšo protimigrantsko politiko. Pravi, da zmes preveč priseljencev, premalo stanovanj in nezadostne integracije ni dobra ne za državljane ne za migrante. Timmermansova koalicija PvDA/Zeleni in VVD Yeşilgöz-Zegeriusove sta po zadnjih javnomnenjskih anketah izenačeni na prvem mestu.