Sem star (96 let) Ljubljančan, rojen v Ljubljani, nisem prometni strokovnjak ali urbanist, temveč po stroki zgodovinar, vendar vedno bolj ugotavljam, da izginja izgled Ljubljane moje mladosti. Ni mi vseeno, kako bo izgledala Ljubljana po moji smrti.

V dnevnem časopisju novinarji poročajo o novih in novih načrtovanih urbanističnih in prometnih gradnjah v Ljubljani, vendar pa so si njihove informacije nasprotujoče ali pa se neprestano spreminjajo. Naj samo naštejem nekatere: reševanje železniškega vozlišča se prikazuje v različnih, nasprotujočih se variantah; Emonika se predstavlja s trgovskim centrom ali brez njega, pač pa z obvezujočim velikim hotelskim kompleksom; promet z Zaloške ceste naj bi se preusmeril na Grablovičevo ulico; širitev železniškega podvoza pri »Zmaju« naj bi odpravila prometne zamaške; preureditev nadvoza na Dunajski cesti z daljšo zaporo ceste; nova ureditev križišča na Gosposvetski cesti z daljšo zaporo; širitev Kolodvorske ulice v štiripasovnico zaradi novozgrajenega hotela v Čufarjevi ulici – odstranjena bodo drevesa; ponovljeni načrt garaže pod tržnico – tudi tu bodo odstranjena drevesa.

Še ena nepotrebna blokovna pozidava se načrtuje sredi Ljubljane. V Dnevniku sem bral, da je bila v mestnem svetu sprejeta zelena luč za pozidavo najemnih stanovanjskih blokov v kareju med Resljevo cesto in Malo ulico. Deloma je bil prostor dodeljen v uporabo vrtičkarjem, predvsem pa posajen z drevjem v urejeni parkovni obliki. Rečeno je še bilo, da bodo drevesa izkopali in posadili na drugem mestu. Ali se bodo ukoreninila in prilagodila novi okolici? Spominjam se, da je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaokrožila novica, da nameravajo na tem prostoru zgraditi Mladinski dom. Lastnica lepe, s štukaturami okrašene stavbe na Resljevi cesti, je odločno protestirala proti takšni odločitvi, ker bi z gradnjo uničili parkovno ureditev kareja. Takratna »socialistična« oblast je prisluhnila argumentom, tako da do gradnje ni prišlo. Današnja »demokratična« oblast pa strokovne kritike in argumentacije sploh ne sliši in se nanje ne odzove!

Bonton zahteva, da nekomu odgovorimo, tudi če ima drugačen pogled na reševanje določenih urbanističnih ali prometnih vprašanj in prosi za odgovor. Ali se županstvo našega glavnega mesta tega zaveda?

prof. dr. Ignacij Voje, Ljubljana