Vendar bi rad še dodatno osvetlil »radikalne« spremembe, ki morda sploh niso tako zelo nove ali radikalne, kot kaže na prvi pogled.
Mi smo pred osamosvojitvijo dejansko živeli v dualnem sistemu: političnem in samoupravnem. Ta drugi izraz spominja na socializem, zato ga bom preimenoval v soupravljanje, ki so ga proučevale najbolj napredne evropske demokracije. Tisti, ki smo še iz tistih časov in smo imeli celo funkcije v sistemu soupravljanja, dobro vemo, da je šlo za uspešen in dejansko učinkovit sistem odločanja na vseh ravneh in okoljih. Politika nikakor ni bila nad tem sistemom odločanja, bila je podrejena.
V neki državi in družbi je 95 odstotkov odločitev, ki so praktične, racionalne, tehnične, strokovne, operativne in pri katerih ni treba upoštevati nazorskih usmeritev ali politično levih, desnih ali še kakih idej, ampak je treba delovati profesionalno in transparentno ter upoštevati javni interes. Denimo vprašanje, ali zgraditi pet velikih domov starejših občanov ali pa za istih 15 milijonov delati le študije o tem. Pa vprašanje, zakaj imamo edini na svetu dva naslova za zdravstvene dajatve in zakaj eden (zasebni) od teh naslovov bogati na račun manj denarja v zdravstvu – ne le to, celo menja vlade, ki mu niso naklonjene. Podobnih vprašanj je še ogromno in se niso reševala strokovno ter v javno korist, o njih nista odločali soupravljalska struktura in javnost, ampak jih je za hranjenje svojih materialnih interesov ugrabila politika.
Torej je ideja o sistemu soupravljanja, v katerega se po teritorialnih okrajih izvoli predstavnike teh okrajev, nekaj, kar smo že imeli in se je dobro izkazalo ter delovalo več desetletij. Tudi zato, ker je bilo delovanje v tem sistemu prostovoljno, brezplačno in transparentno.
Kaj pa je državni svet drugega kot slaba vest, ki so jo imele osamosvojitvene politične stranke, ki so si po osamosvojitvi prilastile vso oblast in so ob spominu na zavržen sistem soupravljanja ustanovile drugi dom, ki naj bi bil nepolitičen in naj bi korigiral politične odločitve, dopolnjeval oblast ljudstva? Seveda je splošno mnenje nagnjeno k temu, da se državni svet ukine, kar podpiram, saj takšen, kot je, nima pomena, je brezzobi tiger.
Politične stranke kot društva
Če bi politične stranke delovale kot društva, bi se razbremenile materialnih balastov in bi bile družbeno koristne za razvijanje idej, vodenje razprav ter sprejemanje nacionalnega konsenza, kako naprej na posameznih področjih. Trenutno tega ne delajo, ampak se prvenstveno ukvarjajo z blatenjem konkurence, njihove izjave pa spominjajo na nivo reality showov. In seveda prikrivajo bistvo: njihovo željo po oblasti.
Ali popravljati staro hišo ali graditi novo, je vedno aktualno vprašanje z različnimi odgovori. Ob odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati, da se zadnjih 30 let ni vlagalo v posodobitve.
Bomo imeli ljudi na ulicah, ali bodo ti ljudje preko telefona ali računalnika lahko redno oddajali svoj glas o konkretnih odločitvah? Denimo o tem, ali šefa policije imenuje politični minister ali pa predsednik države na pobudo varuha človekovih pravic. Pa o tem, ali spada policija pod sodno oblast ali kam drugam. Je Evropa pozabila, da so se največje strahote zgodile tudi zato, ker je državna politika imela policijo in vojsko v svoji (zasebni) oblasti? Smo pozabili na izrek, da je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom?
Relativno nove in na prvi pogled radikalne ideje ali predlogi nam samodejno vzbujajo nelagodje, strah, zadržanost, previdnost, nezaupanje, čeprav so tehnično, racionalno gledano dobri. Še pred kratkim bi se nam ideja, da se bomo vozili z električnimi avti, zdela težko verjetna, ideja, da se bomo vozili z električnimi avioni, pa prevratna in nemogoča…
Nenazadnje je bila naša najbolj radikalna sprememba odločitev za lastno, novo državo sredi Evrope, na prelomu stoletja, ob nasprotovanju večine držav. Sprememba, ki sem jo predlagal, je v primerjavi s tem mačji kašelj.
Na koncu naj ponovim in reinterpretiram svarilo gospoda Ribičiča, da nas menjava aktualne vlade ne sme uspavati, da bi pozabili na problem učinkovite, moderne in transparentne demokracije, kajti isto, kar zdaj počenja aktualna garnitura na degutativen način, lahko v prihodnosti dobimo servirano v tako dobri embalaži, da sploh ne bomo vedeli, da imamo problem.
BOJKO JERMAN
