Zamejena cena plina za gospodinjstva znaša 59,90 eur/MWh. Nekateri dobavitelji pa so svojo ceno že spustili pod to ceno. Regulirana cena za elektriko je okoli 100 eur/MWh (za 90% porabe), ostalih 10 % porabe pa se obračuna po tržni ceni, ki se giblje okoli 150 eur/Mwh. To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene. Vlada RS je z regulacijo ceno elektrike zamejila pri 100 eur/MWh in jo tako znižala za 50 eur/MWh. In če elektrika ni draga, se sprašujemo, zakaj imamo potem regulacijo cene elektrike, ki jo znižuje za 50 eur/MWh.
Ta regulacija je bila uvedena kljub temu, da kar nekaj elektrike proizvedemo v Sloveniji. Dodatno pa je za znižanje cen elektrike in nižanje inflacije vlada RS uvedla oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE za gospodinjske odjemalce električne energije, česar pa ni naredila na primer za daljinsko toploto (primer Velenje) ali plin. Zakaj vlada RS ni oprostila tega prispevka odjemalcem plina, če predstavniki ministrstva trdijo, da je plin drag?
Predstavniki MOPE javno izjavljajo, da se bo cena plina izrazito povišala predvsem zaradi uveljavitve ETS sheme za stavbe, kar je preprosto zastraševanje odjemalcev plina. Cene zemeljskega plina so se to ogrevalno sezono glede na prejšnjo znižale že do 20 %. Glede na to, da se veleprodajne cene plina še naprej znižujejo, se bodo cene za gospodinjstva z določenim zamikom še naprej nižale. In to znižanje bo večje kot pa učinek uvedbe ETS sheme. Cena teh kuponov naj bi bila vsaj do leta 2030 omejena na 9 eur/MWh in se bo zato gibala med 0 in 9 eur/MWh. Pri tem seveda v zagovor omejevanja uporabe plina predstavniki ministrstva ne povedo, da podobna shema velja tudi za proizvodnjo električne energije, kjer pa so cene emisijskih kuponov že danes višje. Ministrstvo tudi ne izpostavlja, da bo nova ETS shema veljala tudi za področje prometa. Zakaj zaradi tega v zakonu ne omejijo nakup osebnih in tovornih avtomobilov na naftne derivate? Ali bomo zaradi tega hodili samo še peš in se vozili s kolesi?
Ministrstvo pri svojih napovedih podražitve plina namenoma ne navaja napovedi rasti cen električne energije, ki naj bi zamenjala plin. Večina strokovnjakov za proizvodnjo in distribucijo elektrike napoveduje drastično povišanje cen električne energije v prihodnjem obdobju. Dejstvo je, da se bo število električnih avtomobilov povečalo, enako se bo povečalo število ogrevalnih naprav in s tem se bo povečala tudi raba elektrike, kar bo pomenilo dvig cen.
Predstavniki ministrstva bi morali jasno odgovoriti na ključna vprašanja: od kje bomo dobili dodatno električno energijo za vse te nove odjemalce in za nadomestitev elektrike iz Teša, iz katerih virov bo ta električna energija v zimskem obdobju, ko poraba silovito naraste in po kakšni ceni, koliko se bo povečala omrežnina za elektriko, ko bo treba do leta 2032 vložiti 3,5 milijarde evrov v distribucijsko omrežje. Del teh sredstev bi verjetno Slovenija lahko pridobila iz evropskih skladov, ampak to je le manjši delež. Ob predpostavki, da znaša amortizacijska doba 40 let, je to vsako leto dodaten strošek 87,5 mio eur amortizacije, ob trenutno zahtevani donosnosti 5,15 % znaša dodatni strošek donosa letno torej 180 mio eur. Skupaj to znese 267,5 mio eur dodatnih stroškov letno. Vsi prihodki distribucije iz omrežnine danes znašajo okoli 270 mio eur letno. Pomembno vprašanje, na katerega bi moralo MOPE podati jasen in javno dostopen odgovor, je torej, kakšne bodo cene omrežnine za elektriko leta 2030 ali leta 2032.
Distributerji zemeljskega plina si prizadevamo za prehod na obnovljive pline, kot je na primer biometan, saj je plinovodno omrežje že sedaj pripravljeno na distribucijo tega plina. Če izhajamo iz obstoječih bioplinarn, ki že delujejo, potem bi lahko v roku petih let zadostili potrebam za približno polovico obstoječih gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ob predpostavki seveda, da se bo poraba odjemalcev zaradi ukrepov učinkovite rabe energije zniževala.
Pri tem je za Slovenijo ključno, da končno ustvari pogoje za proizvodnjo obnovljivih plinov, čemur pa očitno ta vlada ni naklonjena, saj obnovljivi plini še do danes niso vključeni v podporno shemo, pri čemer smo iz te podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz OVE in SPTE do konca leta 2022 namenili že 1522,4 mio eur.
Urban Odar, direktor GIZ - DZP (Gospodarskega interesnega združenja distributerjev zemeljskega plina)
