Umetna inteligenca (UI) je najmočnejša, ko deluje v kombinaciji s človeško inteligenco – skupaj tvorita močno ekipo. »Ljudje prinašajo edinstvene veščine, kot so empatija, kreativnost, etično razmišljanje in socialne veščine,« meni Simon Dobrišek, strokovnjak za umetno inteligenco, izredni profesor in predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko UL. Po drugi strani pa umetna inteligenca nima čustev. »Ponuja nepristranski pogled na situacijo in je zmožna (z določeno verjetnostjo) napovedovati prihodnost. Vse to jo skupaj s širino uporabe postavlja v središče vsake strategije poslovnega razvoja,« dodaja direktor digitalne marketinške agencije Red Orbit, Andraž Štalec. Ima možnost obdelave ogromnih količin podatkov ter identifikacije smiselnih vzorcev med njimi. S tem se izredno poveča sama učinkovitost dela in procesov, hkrati pa se zmanjša število (človeških) napak in stroškov. Razpoložjiva je 24/7, deluje neprekinjeno brez potrebe po počitku ali premoru, kar je lahko ključno v nekaterih kritičnih operacijah. Nicolas Huvé, operativni direktor pri Epica Awards, ki podeljuje globalne nagrade za ustvarjalnost, poudarja: »UI lahko revolucionira izobraževanje za bolj enakopraven svet. Toda tisto, nad čimer sem najbolj navdušen, so obljube, ki jih ima za znanost. Nadejamo se lahko velikih dosežkov in odkritij v medicinskih raziskavah,v fiziki ali okoljskih znanostih, ki bodo reševala življenja in morda ublažila grožnje našemu planetu.«
Veliki koraki
Razvoj UI na področju dela ljudi in kadrovskih politik sega nazaj v drugo polovico 20. stoletja.« Prvi koraki v to smer so bili narejeni v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, vendar je resnejši preboj prišel v 70. in 80. letih, ko so se začeli uporabljati algoritmi za analizo podatkov in procesiranje jezika,« pojasni Dobrišek. Prav tako se je uvedba umetne inteligence na področje HR močno razlikovala glede na regijo. »V ZDA so tako že v začetku tega tisočletja začeli uporabljati prve sisteme umetne inteligence in prediktivne analitike, ki so bili usmerjeni predvsem v identifikacijo potencialnih kandidatov in shemo zadrževanja zaposlenih. Z razvojem se je uporaba umetne inteligence razširila. Uporabljati se je začela pri analizi prijav na delovna mesta, sentimenta blagovne znamke delodajalca, vprašalnikov o zadovoljstvu in letnih razgovorov. »Skozi obdobje covida se je njegova uporaba razširila tudi na področje spremljanja dela na daljavo in izobraževanja zaposlenih,« doda Štalec.
Trendi
Trendi v UI bodo tema na konferenci AI-spiracija, ki bo v Cankarjevem domu, 20. septembra. Kadrovski management z uvedbo novih regulativ in zaradi vse močnejše konkurence na trgu dela postaja vse kompleksnejši. Umetna inteligenca bo pri razvoju le-tega v prihodnosti odigrala ključno vlogo. »V prihodnosti bomo videli vse več premikov od osnovne avtomatizacije in digitalizacije v bolj kompleksne UI rešitve s fokusom na izboljšanju učinkovitosti, zmanjšanju pristranskosti in diskriminacije ter izboljšanju izkušnje zaposlenega na delovnem mestu,« pravi Štalec, čigar agencija je večkratni nominiranec in tudi zmagovalec natečaja Zlata nit, izbor najboljšega zaposlovalca.
Komu se trese stolček?
UI sama po sebi ne bo nadomestila nikogar. »UI je samo orodje v rokah zaposlenega, ki pa mora seveda s tem orodjem znati pravilno ravnati,« meni Štalec. Po drugi strani pa Nicolas Huvé meni, da je strah glede trga dela zelo utemeljen. »Nedavna peticija, ki so jo podpisali glavni voditelji, postavlja tveganje umetne inteligence za globalno stabilnost na raven s pandemijami in jedrsko vojno.« S strahom pred nadomestitvijo s strani umetne inteligence se je smiselno soočiti tako, da smo odprti za učenje in prilagajanje, saj se bo s tehnološkim napredkom delovno okolje vedno bolj spreminjalo, zaokroži Dobrišek.
