Preganjalec nacističnih zločincev

S pisanjem medijev, da se z obsodbo 97-letne Furchnerjeve končuje verjetno eden zadnjih sodnih procesov proti tistim, ki so sodelovali v nacistični morilski mašineriji, saj počasi umirajo tako storilci kot tudi priče, se Thomas Will, šef osrednjega urada za preiskave nacionalsocialističnih zločinov v Ludwigsburgu le delno strinja in pravi, da se njihovo delo še zdaleč ni zaključilo. Na različnih tožilstvih po Nemčiji je namreč že sedaj odprtih še vsaj pet primerov, za katere Will upa, da bo prišlo do tožb, številne dokaze zanje pa so zbrali prav v njegovem uradu. Prve preiskave večine sodnih primerov, ki so kasneje vzbujali pozornost svetovne javnosti, so se namreč začele v kleti bledo rumene zgradbe v Ludwigsburgu, med več kot 1,7 milijona kartotekami. Thomasa Willa zato mediji v Nemčiji pogosto predstavljajo kot glavnega preganjalca nacističnih zločincev, čeprav te oznake sam ne mara, a urad, ki ga vodi, je od leta 2011 na tožilstva predal že 198 primerov. Zgodovinarji, ki zanj brskajo za storilci nacističnih zločinov po arhivih po vsem svetu, sicer v okviru tega urada počnejo to že več kot 60 let, a je bil njihov uspeh pogosto omejevan z zakonodajo in voljo politike ter družbe, da krive doleti pravična kazen ne glede na to, kako davno so se zločini zgodili. Odprava zastaranja za umor, ki jo je nemški parlament sprejel leta 1979, je njihovo delo bistveno olajšala in povečala možnosti za uspeh. Thomas Will pravi, da je to pomembno, ne zato, da spravi za zapahe ljudi, ki najbrž ne bodo več dolgo živeli, temveč zaradi zavesti, da bo vsakega, ki bo zagrešil zločin, na koncu vendarle dosegla kazen.