Pokljuka . Napačno parkiranje avtomobila, kolesarjenje na prepovedanih območjih, uporaba dronov, odlaganje smeti, kampiranje in kurjenje ognja so v teh dneh najpogostejše kršitve obiskovalcev gorskega sveta. Te so lahko še posebej ob koncih tedna, ko je obisk najbolj obleganih območij najmnožičnejši, še bolj objestne. Nesprejemljivo početje so si nedavno omislili obiskovalci ene najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti v Bohinju, ko so v koritih Mostnice zavarovano skalnato območje ob tako imenovanem slončku spremenili v poletno kopališče. Na srečo so jih prebivalci Stare Fužine hitro opazili in prijavili pristojnim organom, ti pa so dali kršiteljem jasno vedeti, da so na območju, ki leži v drugem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka (TNP), kamor sodijo tudi korita Mostnice, kopanje in druge rekreacijske dejavnosti na vodotokih prepovedani.
»Če bi ljudje vedeli, da predvideva zakon za kršitelje od 500 do 3000 evrov kazni, bi se zagotovo drugače vedli in bolj spoštovali tako sebe kot naravo,« je jasen Jernej Legat, eden od dvajsetih naravovarstvenih nadzornikov, ki delujejo v okviru TNP.
Kljub temu da njihovo raznoliko delo poteka v najlepši možni pisarni – neokrnjeni naravi, so v teh dneh nadzorniki poleg upravljanja prostoživečih živali, vzdrževanja infrastrukture, pobiranja odpadkov in ozaveščanja obiskovalcev parka precej zaposleni tudi z opozarjanjem kršiteljev pravil, ki veljajo v TNP. »Običajno zaležejo opozorila, kadar pa se kršitve nadaljujejo, lahko nespodobneže kaznujemo z globo. Tudi zato se mi zdi pomembno, da z vzgojo spoštovanja do narave začnemo že pri otrocih. Ozaveščanje mladih je ključno, oni so tisti, ki bodo informacije glede ustreznega odnosa do okolja posredovali naprej svojim prijateljem in kasneje, ko bodo starši, tudi svojim otrokom,« meni Legat, ki svoje delo opravlja že trinajst let in večinoma deluje na območju med Martuljkom in Kranjsko Goro.
Kar se Janezek nauči …
Minuli teden je v osrčju parka, na Pokljuki, skupaj z Mojco Pintar, zadolženo za okoljsko vzgojo, na poletnem taboru Mladi nadzorniki gostil dvajset otrok iz skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Javni zavod TNP je tabor organiziral v okviru projekta Vrh Julijcev, učenci od prvega do osmega razreda osnovnih šol iz Gorij, Mojstrane, Kranjske Gore, Bohinja, z Bleda in iz Radovljice pa so pet dni na različne načine spoznavali naravo s poudarkom na njenem varovanju, ohranjanju vrst in njihovega življenjskega prostora.
»Glavni cilj projekta je vzpostaviti primerne razmere za dolgoročno ohranitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na območjih Nature 2000 v parku. Otroci so si ogledali šotna barja, ki so najjužneje ležeča v Evropi, spoznavali življenje divjega petelina in izvedeli, kaj je tisto, zaradi česar se bo ta ogrožena živalska vrsta lahko ohranila. Skupaj smo se podali do Blejske koče na planini Lipanca, se učili varnega gibanja v gorah in opazovali naravo ponoči. Otroke smo seznanili s kulturno dediščino ter jih med drugim poučili o sirarstvu in življenju na planini,« je povedal Jernej Legat in poudaril, da je namen projekta dolgoročno vzgajati mlade, med njimi morda tudi bodoče naravovarstvene nadzornike, ki imajo velik pomen za ohranjanje narave, usmerjanje obiska in odnos z obiskovalci parka.
»Izvedeli smo veliko novega. Prehodili smo velik del Pokljuke in se veliko zabavali. Iskali smo pupke, se srečali s kačo in na daleč videli srnjaka. Najbolj sva uživala v sajenju zelene jelše, saj se z njenimi plodovi prehranjujejo divji prašiči, najbolj nepozabno pa je bilo kopanje v Bohinjskem jezeru,« sta na planini Zajavornik hitela v en glas razlagat udeleženca tabora Lan Klukovič in Samo Arlič.
Izdelava zajavorniškega sira, za katerega zadnjih šest let skrbi sirar Janez Velikanja, ju je prav tako navdušila. »Moje delo je prijetno, a tudi naporno. Vstajam ob petih zjutraj, uro kasneje začnem z jutranjo molžo, pozno popoldne sledi še večerna molža. Pri izdelavi sira je najpomembnejše kakovostno mleko, ki ga daje naše cikasto in simentalsko govedo, zelo pozoren pa moram biti tudi na ustrezne temperature mleka in druge podrobnosti,« je bil bolj redkobeseden sirar, ki na dan pridela okoli 25 kilogramov sira.
Le dva kilograma gob in borovnic na posameznika
»Lepo je pri nas na planini. Imamo veliko obiskovalcev, tako domačih kot iz tujine. Ob nedeljah v naši kuhinji zmanjka vseh dobrot. Gostom gredo najbolj v slast kislo mleko, ajdovi žganci in žganci iz trdinke, sir, skuta, mleko in narezki,« nam je zaupala oskrbnica sirarne Nada Zupan, ki sicer živi v Bohinjski Bistrici. Na planini bo ostala vse do konca septembra, kljub temu da se tudi njen delovnik začne že od peti uri zjutraj, pa pravi, da je pokljuški vsakdan njen dopust, ki ga ne bi zamenjala z ničimer drugim.
»Po covidnem obdobju je letos obisk parka spet izjemen, ponekod, denimo v dolini Vrata, na Vršiču, Triglavu kot simbolu slovenstva in Triglavskih sedmerih jezerih, pa je celo pretiran. Opažamo porast poletnega turizma v gorah, ta je v zadnjem času zelo priljubljen tudi zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja, saj vemo, da so v gorah temperature za marsikoga prijetnejše kot na morju. Zaradi gneče ponekod obiskovalci žal ne doživijo narave na način, kot ga pričakujejo. Tudi zato se v teh dneh ukvarjamo z usmerjanjem obiskovalcev parka in jim skušamo ponuditi alternativne vsebine, ki lahko zadovoljijo njihove potrebe po lepih razgledih, aktivnosti in miru,« je med obiskom udeležencev pokljuškega tabora sklenil direktor TNP Tit Potočnik. Opozoril je tudi na pomen trajnostne mobilnosti in poudaril, da je znotraj parka vse poletje tako obiskovalcem kot domačinom na voljo brezplačen organiziran javni prevoz.
Še nekaj je, na kar ne gre pozabiti ob obisku gozdnatih območij v teh dneh, ko se tam tare nabiralcev borovnic, gob in drugih gozdnih sadežev: prevelika nabiralska vnema vas lahko udari po žepu. Glede na pravilnik o varstvu gozdov oziroma uredbo o varstvu samoniklih gob lahko namreč vsak ljubiteljski nabiralec svojo košaro napolni z največ dvema kilogramoma gob, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic …
