Europol je razkril podrobnosti delovanja 821 najbolj nevarnih kriminalnih združb, ki ogrožajo Evropsko unijo. Sestavlja jih več kot 25.000 ljudi, so zelo profesionalne, mednarodne in prilagodljive. Ne delujejo izolirano, pač pa neposredno vplivajo na življenje Evropejcev. Največjo grožnjo pomeni njihova »infiltracija« v zakonit poslovni svet z namenom, da nezakonito delovanje prikrijejo in operejo dobiček. Tako jih deluje 86 odstotkov. Europol kot tipičen primer navaja italijansko 'Ndrangheto, eno najmočnejših, najbogatejših in najbolj razširjenih združb na svetu, ki se ukvarja s preprodajo droge. Denar od mamil, orožja in davčnih goljufij po vsej Evropi vlaga v nepremičnine, trgovine, hotele in druge komercialne dejavnosti.
Za primer navaja tudi tolpo italijanskega poslovneža argentinskega porekla, ki prebiva v španski Marbelli. Specializirana je za drogo in pranje denarja. V lasti ima športne centre v Marbelli, trgovske centre v Granadi ter več barov in restavracij. Ima tudi podjetje, ki uvaža banane iz Ekvadorja v EU. »Njegov albanski sostorilec v Ekvadorju skrbi za uvoz kokaina iz Kolumbije v Ekvador in nato distribucijo v EU. Ekvadorska sadjarska podjetja uporabljajo za krinko,« piše v poročilu.
Najbolj aktivne so združbe v Belgiji, Nemčiji, Italiji, Španiji in na Nizozemskem. Vse bolj pomemben postaja Dubaj kot nekakšno zunanje središče, kjer se zbirajo organizatorji in posredniki, ki nato pomagajo načrtovati aktivnosti. Ni pa Dubaj ravno varno zatočišče za kriminalce, saj se tudi tam dogajajo aretacije.
V Srbiji predelava vozil
Policijo najbolj skrbita korupcija in trgovina z drogo. V korupcijo je vpletenih več kot 70 odstotkov združb, z njeno pomočjo omogočajo svoje delovanje ali ovirajo kazenske postopke. Oseminšestdeset odstotkov jih uporablja nasilje in ustrahovanje. Kako so droge povezane z nasiljem, je vidno v številnih državah EU, na primer v belgijskem pristaniškem mestu Antwerpen, ki ga glavnina latinskoameriških kartelov uporablja za uvoz droge na evropsko celino in kjer so že leta priča divjanju nasilnih tolp.
Glavni vir dobička je torej preprodaja drog, z njo se ukvarja vsaka druga organizacija. Pretežno s kokainom, veliko pa je tudi sintetičnih drog in marihuane. Europol denimo navaja primer kriminalnih omrežij, povezanih z zahodnim Balkanom. Člani prihajajo iz Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore in tudi Slovenije, ukvarjajo pa se s financiranjem in distribucijo kokaina iz Južne Amerike v Evropo ter na druga območja. Nekatera omrežja so izjemno nasilna, vpletena v ugrabitve in usmrtitve, korupcijo, pranje denarja, promet z orožjem in razstrelivi ter ponarejanje dokumentov. Nasilje je način maščevanja za izgubljene pošiljke, pa tudi za dosego prevlade nad nekim teritorijem ali dobavno verigo.
Drugo pomembno področje delovanja so goljufije, recimo spletne, predvsem naložbene. Razvite so zlasti v Belgiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem. Klicni centri igrajo pomembno vlogo v goljufijah, katerih tarče so starejši. Operaterji so največkrat zunaj EU, v Indiji, Izraelu, Turčiji in Veliki Britaniji. Dobički se razlikujejo glede na vrsto goljufije. Naložbene lahko v zelo kratkem času prinesejo na stotine milijonov. Ukvarjajo se tudi s trošarinskimi goljufijami, predvsem na Poljskem, Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu. Sledi premoženjski kriminal, predvsem vlomi in tatvine ter kraje vozil, ropi in preprodaja ukradenega. Takšni vlomi in tatvine so najpogostejši v Franciji, Italiji, Španiji, na Malti in Portugalskem. Storilci so najpogosteje hrvaške, gruzijske, italijanske in romunske narodnosti. Srbija je središče predelave ukradenih vozil, dajo jim novo »identiteto« in jih preprodajajo, piše v poročilu. Pomembna dejavnost je tudi tihotapljenje migrantov – za 48 velikih združb je to edina dejavnost. Migrante pot iz izvorne države v EU stane od 15.000 do 20.000 evrov.
