Čeprav v Salzburgu s ponosom ohranjajo spomin na Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki se je v mestu rodil 27. januarja 1756 in v njem nekaj časa živel, znameniti skladatelj nikoli ni omenil lepote rodnega mesta. Salzburga ni maral, zanj je bil preveč konservativen, utesnjen in provincialen. A četrto največje avstrijsko mesto, ki je ime dobilo po okoliških rudnikih kamene soli, je čudovito in njegov stari del je od leta 1997 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Na mednarodni zemljevid so Salzburg poleg Mozarta postavili festivali, ki potekajo vse leto in na njih nastopajo velika glasbena imena. Najznamenitejši je svetovno znani poletni glasbeni festival, ki se je začel kmalu po razpadu monarhije leta 1920. »Ideja v ozadju njegovega nastanka je bila, da bo to prostor, ki bo slavil evropstvo. Monarhija je razpadla in pojavil se je strah, da se bo evropska dediščina izgubila v nacionalizmu, ki je postajal vse pomembnejši in je eskaliral v nacističnem obdobju. Ideja je bila, da festival združuje ljudi različnih narodnosti in da veliko evropsko dediščino prenaša v prihodnost,« je družbeno ozadje začetka poletnega festivala pojasnil avstrijski vodnik Peter Staudinger. Med festivali, ki pomembno krojijo glasbeno pokrajino Mozartovega mesta, je tudi nekoliko mlajši Mozartov teden, ki ga okoli skladateljevega rojstnega dneva organizirajo od leta 1956.
Mozartova glasba vnaša red
»Salzburg je zelo baročno mesto, zaradi italijanske arhitekture mu pravijo tudi nemški Rim oziroma Rim severa. Stolnica v mestu je zgrajena po modelu bazilike sv. Petra v Rimu in v njej je za orglami pogosto sedel gospod Mozart,« je povedal lokalni vodnik Staudinger, ki je velik ljubitelj Mozartove glasbe in poznavalec njegovega življenja. Vendar kot je dodal pred znamenitim dvorcem Mirabell, veliko ljudi v Salzburg ne pride zaradi Mozarta, temveč zaradi filma Moje pesmi, moje sanje, ki so ga med drugim snemali na vrtovih te palače. Mirabell je za svojo ljubico Salome Alt in njunih 15 otrok leta 1606 zgradil knez in nadškof Wolf Dietrich von Raitenau, v marmorni dvorani pa se v današnjem času poročajo pari z vsega sveta.
Po pripovedi o eni od salzburških znamenitosti, ki privablja številne obiskovalce od vsepovsod, se je lokalni vodnik vrnil k Mozartu in njegovi glasbi, ki je po njegovih besedah resnično nekaj posebnega. Ob tem se je naslonil na izjavo Alberta Einsteina, ki je na 81. zasedanju Društva nemških naravoslovcev in zdravnikov leta 1909 v Salzburgu javnosti prvič predstavil svojo teorijo relativnosti. Fizik je za Mozartovo glasbo rekel, da je tako lepa in čista, kot da je odsev notranjega reda vesolja. »Red v njegovi umetnosti ustvarja čarovnijo. Red lahko vnaša v našo dušo in možgane ter pozitivno vpliva na možgane otrok,« je zgodovinski citat podkrepil vodnik.
Od Mozartove rojstne hiše do rezidence
Mozartovemu življenju in delu se v Salzburgu posvečata dva muzeja – njegova rojstna hiša in rezidenca, kamor se je skladateljeva družina preselila, ko je imel Amadeus 17 let. Čudežni deček se je rodil v hiši na Getreidegasse 9, znameniti ulici, kjer so nekoč živeli in delali trgovci ter obrtniki, še danes pa je to osrednja mestna nakupovalna žila. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil kot sedmi otrok, a preživela sta le on in njegova starejša sestra Nannerl, kot so ji pravili, ki je bila prav tako izjemno glasbeno nadarjena, a v patriarhalni družbi ni mogla razviti svojega talenta. »Nannerl je imela primerljiv potencial s svojim bratom, vendar kot ženska v svojem času ni mogla ustvariti kariere v glasbi, zanjo so bile druge stvari,« je poudaril Peter Staudinger. Po mamini smrti leta 1778 in bratovem odhodu na Dunaj je skrbela za očetovo gospodinjstvo.
O Mozartovi mami Anni Marii ni veliko znanega, ne ve se, ali je bila glasbeno nadarjena, opisovali so jo kot privlačno, srčno žensko, ki je bila lahko tudi zelo nesramna, tako kot njen sin. Violinist, skladatelj in plesni mojster Leopold, Amadeusov oče, ki je bil zelo pomemben za njegovo kariero, je bil njegov učitelj in menedžer. Zanj je Mozart v otroštvu večkrat zapisal, da je oče takoj za bogom. Ko je glasbeni genij odrasel, se je želel osvoboditi očetovih vplivov, kar je bil eden od razlogov, da je šel živet na Dunaj, kjer se je v nasprotju z zanj utesnjenim rodnim mestom našel. V Mozartovem času je bil Dunaj pomembna metropola, v kateri je živelo veliko izjemnih glasbenikov in dovolj izobraženih ljudi z denarjem, za katere je Mozart pisal glasbo. Dobro je služil, vendar kot je dejala njegova sestra, ni znal z denarjem. Živel je na veliki nogi, v razkošnih stanovanjih s služinčadjo, je v Mozartovi rezidenci, kjer si je tako kot v glasbenikovi rojstni hiši mogoče ogledati družinske portrete, osebne predmete, glasbila in prisluhniti glasbi, poudaril Peter Staudinger. Poleg tega je vodnik še izpostavil, da je to, da so Mozarta zaradi revščine pokopali v skupni grob, le legenda.
O glasbenem geniju, ki je imel z ženo Constanze šest otrok, le dva sta preživela, je v Mozartovi rezidenci mogoče prebrati tudi nekaj zabavnih dejstev in drugih statističnih podatkov iz njegovega življenja. V svojem kratkem, a plodovitem življenju – umrl je star 35 let – je na poti preživel 3720 dni. Amadeus je velik del otroštva zaradi nastopov z družino potoval po Evropi. V življenju je imel 18 parov hlač, v pismih je svoji ženi poslal bilijon poljubov in objemov, na Dunaju pa je živel v 13 različnih stanovanjih in vstajal je ob šestih zjutraj. To so nekatere od številk iz Mozartovega življenja, nanizanega v hiši, kjer je skladateljeva družina živela v domovanju z osmimi sobami, vključno s koncertno dvorano, ki je bila pomembno prizorišče tedanjega lokalnega srednjega razreda.
Poklon Marine Abramović
V Salzburgu imajo Mozartove sledi tudi obrisi sedanjosti. »V središču Salzburga, sredi prometa in hektike ter mestnega vrveža, sem želela ustvariti prostor za kontemplacijo in posvetitev Mozartovemu duhu,« je Marina Abramović zapisala pod svoje delo z naslovom Mozartov duh, ki je med drugimi deli sodobne umetnosti na ogled v mestu. Ob tem delu, v katerem se stekata preteklost in sodobnost Salzburga, je umetnica izpostavila Mozartov zapleten odnos s svojim rodnim mestom. Ali kot je sama navedla, njegov odnos s Salzburgom je bil poln napetosti. Medtem ko je kot otrok veliko časa preživel zunaj Salzburga, je hkrati ravno v svojem mestu napisal precej pomembnih del. Mozartov duh pa je tako kot njegova glasba v Salzburgu še vedno zelo živ. Za umetnico, kot je še napisala, pa delo Mozartov duh pomeni gesto nove in drugačne komunikacije ter tudi sprave. A delo Abramovićeve ni edini projekt v mestu, ki tvori galerijo na prostem in pozornost obrača k sodobnosti. Ena od poti, ki jih je mogoče izbrati po središču Salzburga, je namreč pot po sodobni umetnosti, ki združuje več mestnih točk, na katerih je mogoče v javnem prostoru videti skulpture različnih priznanih umetnikov in umetnic, poleg že omenjenega dela Marine Abramović tudi dela Erwina Wurma, Stephana Balkenhola, Gerharda Trieba in drugih.