Čeprav za jedce, ki najbolj čislajo zelje, predvsem kislo, veljajo Nemci, imajo jedi iz tega kralja jesenske zelenjave svoj sloves tudi med Slovenci. Kislo zelje velja za pravo bogastvo vitaminov, mineralov in vlaknin, na tržnicah in na trgovskih policah pa ga bo v izobilju že v prvih hladnejših dneh. Če v obdobju, ko so obilno rodile paprike, za zmagovalno jed, ki jo slavijo mesojedci, veljajo polnjene paprike, bodo v prihodnjih mesecih na svoj račun prišli ljubitelji njihovih sorodnic – sarm ali ponekod imenovanih tudi dolm, ki smo jih tako kot marsikje po svetu posvojili in vključili v svoje tradicionalne jedilnike.
Dilema o izvoru
Še vedno se sicer sprašujemo, ali so sarme turškega ali grškega izvora, in obstaja več teorij, od kod naj bi izvirale. Po nekaterih študijah naj bi veljalo, da so sarme oziroma dolme začeli pripravljati v stari Grčiji v Tebah, kjer so sezonsko meso in zelenjavo zavijali v liste vinske trte, ki so jih imenovali dolmades, o čemer naj bi leta 335 pred našim štetjem poročali že iz štaba Aleksandra Velikega, ki je takrat s svojimi vojaki osvojil mesto Tebe. Poimenovanje dolma naj bi si Grki sicer izposodili od Turkov, sama hrana pa naj bi definitivno izhajala iz stare Grčije. Druga torija pravi, da so bile danes vseprisotne sarme prvič omenjene že pred več kot dvema tisočletjema, kot jed v Knososu, minojski palači, tretja pa, da so celo indijskega izvora in da so Grki in Turki skopirali ime za indijsko jed oziroma polnjene jajčevce, ki jim tam pravijo begun dolma.
V Turčiji, kjer so sarme pogosto brez mesa, zvitke pripravljajo z listi vinske trte in jim pravijo yaprak dolmasi, sarme, ovite v blitvo, pa imenujejo pazi dolmasi. Tudi Grki svoje znamenite sarmice, znane pod imeni dolmadakia, sarmadakia ali jiarmadakia, odvisno od posamezne regije, pripravljajo z listi vinske trte. V Bolgariji in Romuniji, kjer sarme prav tako veljajo za nacionalno jed, jih pripravljajo z listi trte ali svežim belim zeljem. Zahodneje, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem in v Sloveniji, pa se pripravljajo izključno s kislim zeljem, so pa priljubljena jed še na Madžarskem, v Armeniji, na Poljskem, Madžarskem, v Moldaviji, Jordaniji, Libanonu, Siriji in Iranu.
Sarme slavne povsod
Tudi severnjaki niso imuni za čare znamenitih zvitkov. Tako sarme na Švedskem poznajo kot kåldolmar, v Nemčiji jih imenujejo Kohlroulade, v Rusiji jim pravijo golubci, na Češkem so plněné zelí, na drugem kontinentu, v ZDA, pa stuffed cabbage rolls. Tako kot imena so raznolike tudi sestavine za pripravo sarm, saj se za ovijanje različnih vrst zelenjave ali mesa – najsi bo to ovčetina, jagnjetina, teletina, govedina, svinjina, piščančje meso ali pač meso kakšne druge plemenite živali – poleg listov vinske trte in kisanega ali svežega zelja uporabljajo še listi kutine, navadnega ali kodrolistnega ohrovta, blitve, špinače. Pestri so seveda tudi nadevi, od riža, ječmenove kaše, bulgurja, kvinoje in drugih žitaric do oreščkov vseh vrst.
