Drugi: Zelo aktivna in sposobna gospa Ursula von der Leyen ponovno kandidira za predsednico komisije Evropske unije, ki premore še 27 komisarjev (po enega iz vsake države Unije). V njenem prvem mandatu se je s pošiljanjem orožja Ukrajini in sankcijami proti Rusiji, vse pod parolo »Ukrajina mora zmagati«, vojna podaljševala. Uspeh te politike je bil, da je presenetljivo veliko ukrajinskih vojakov padlo. Če bo ponovno izbrana in še naprej vodila enako politiko, bo na koncu njenega drugega mandata ostal samo še Volodimir Zelenski. Kje so pa poskusi za mir, gospa Ursula von der Leyen? Vojni naklonjene ljudi največkrat samo gospa s koso premakne v druge višave. Bog mora biti res zelo visoko nad oblaki, kajti papeževe molitve za mir in množične molitve verujočih še niso prispele do njega, saj ima orožje večjo veljavo kot molitve in tako je mir »preložen«.
Tudi mi imamo osebke podobnega kalibra. Spomnimo se spontanih kolesarskih protestov, ki so jih ogrožali mladi razgrajači, da je lahko policija uporabila vodo, plin in pendrek. Od kod so se vzeli ti nepridipravi in kdo jih je poslal v akcijo? Kje so ti isti mladeniči bili letos na organiziranem protestu na prvi pomladni dan? O, saj so nekateri bili tam, toda niso razgrajali, saj so sedaj postali ovčke. Ostale »protestnike« pa je organizator z avtobusi dovažal iz vse Slovenije, saj ne moreš imeti hujskaškega nagovora pred praznim avditorijem.
Še en motiv je, ki privabi članstvo organizatorja (SDS) na protest. To je zvestoba. A ne zvestoba kar tako! Vodja stranke namreč od članov zahteva, da podpišejo izjavo o zvestobi stranki. Kdor ne podpiše, ga čakajo sankcije. Dva sta že doživela poledice neubogljivosti. Iz nekdanjega socializma smo sedaj zapadli v takšen sistem, v katerem je denar daleč pred človekom. Ta problem je odlično prikazal priznani estetski kirurg prof. dr. Uroš Ahčan v svoji knjigi Skalpel. Ne kot estetski rez, temveč kot družbeni rez. Takole pravi: »Naše otroke vzgaja pametni telefon – o naši prihodnosti odločajo naprave oziroma algoritmi multinacionalk, ki so prerasle nacionalne vlade in državnike. Cilj multinacionalk pa ni svoboda in izobrazba, temveč da bi čim več ljudi čim hitreje spremenili v slabo izobražene volivce in nezahtevne potrošnike, odvisnike. Cilj pametnih telefonov je čreda enako postriženih ovac enake barve in ne ljudje, ki dvomijo, poglobljeno razmišljajo in o svoji usodi odločajo sami.« Žal bodo nekateri, kljub temu lepotnemu rezu, ostali »grde« in enobarvne ovčke.
Pogrešam razlago, zakaj ljudje, čeprav lahko preberejo dejstva, tudi podobna prej naštetim, nekaj ne ukrenejo, da spremenijo svojo podrejenost multinacionalkam, temveč še naprej gojijo »črednost«, češ, življenje je prekratko in komoditeta je na prvem mestu. Toda verjetno bo enkrat čreda postala prevelika in postala bo neubogljiva, tedaj se bo zgodila »revolucija«.
Za tiste, ki zgornjega besedila niso dojeli, ponujam poenostavljeno nadomestilo. Možakar pada z nebotičnika in se »tolaži« z mislijo: »Če sem teh 73 nadstropij preživel, bom pa še teh pet pod mano.«
Kako prav je imel mislec, ki je prišel do naslednjega sklepa: »Ljudje se ne delijo po nacionalnosti, strankah in religiji. So le neumni in pametni. Neumni pa se delijo po nacionalnosti, strankah in religiji.«
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
