Jedrska elektrarna v Zaporožju je bila ponovno odklopljena iz električnega omrežja, potem ko je rusko obstreljevanje poškodovalo preostale visokonapetostne vode, tako da je ostala samo z dizelskimi generatorji, so po poročanju agencije Reuters na spletni strani sporočili iz Energoatoma. Po oceni operaterja ima nuklearka, ki je v ruskih rokah, vendar jo upravljajo ukrajinski delavci, goriva za delovanje generatorjev za 15 dni.
O ruskih napadih so poročali tudi iz Krivega Roga v osrednji Ukrajini, iz Sumija in Harkova na severovzhodu ter iz Donecka in Luganska na vzhodu države. Po podatkih oblasti na območju Harkova je bilo v ruskih napadih ranjenih pet žensk in dva moška. Ruski napadi z raketami in iranskimi brezpilotnimi letalniki naj bi bili sicer usmerjeni predvsem na infrastrukturo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Sovražnik poskuša zadržati začasno zavzeta ozemlja, svoja prizadevanja pa osredotoča na omejevanje delovanja ukrajinskih sil na določenih območjih,« so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba.
Ukrajinske oblasti so poročale tudi o intenzivnih spopadih v Bahmutu in Soledarju na vzhodu Donbasa. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hanne Maliar so ukrajinske sile tam v enem dnevu odbile več deset ruskih napadov. »Tam je groza. Zemlja je črna kot asfalt. Vse je uničeno,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ukrajinski vojak.
Iz ukrajinskih pristanišč odplulo še šest ladij z žitom
Po vrnitvi Rusije k dogovoru o izvozu žita iz Ukrajine je šest ladij, natovorjenih z žitom, danes izplulo iz ukrajinskih pristanišč, je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar. Izrazil je upanje, da bo dogovor »odprl pot do prekinitve ognja in miru«, poročajo tuje tiskovne agencije. Od uveljavitve dogovora v juliju je po njegovih besedah iz ukrajinskih pristanišč izplulo 426 ladij, ki so skupno izvozile 9,7 milijona ton žit. Veljavnost dogovora se sicer izteče 19. novembra.
Rusija je iz dogovora izstopila v soboto, ko je Ukrajino obtožila uporabe koridorja za ladje za napad na rusko črnomorsko floto, k dogovoru pa se je vrnila v sredo. Turčija in ZN, ki so posredovali pri sklenitvi julijskega dogovora o izvozu žita, so se intenzivno vključili v pogovore za rešitev sporazuma. Sporazum za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč naj bi ublažil svetovno prehransko krizo, ki jo je povzročila ruska invazija v Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo je v sredo sicer sporočilo, da je od Kijeva prejelo zadostna zagotovila, da Ukrajina pomorskega koridorja ne bo uporabila za izvajanje napadov na ruske sile.
Kijev: Ukrajina Rusiji ni dala nobenih dodatnih zagotovil glede izvoza žita
V Kijevu so danes zatrdili, da Ukrajina Rusiji ni dala nobenih dodatnih varnostnih zagotovil. S tem so zavrnili predhodne navedbe Moskve o pisnih zagotovilih Kijeva, da ukrajinske sile »žitnega koridorja« ne bodo uporabile v vojaške namene, kot pogoju za nadaljevanje sodelovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Ukrajina koridorja za žito ni uporabila v vojaške namene in tega tudi ne namerava storiti,« je danes zatrdil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko in dodal, da Ukrajina spoštuje dogovore iz julija podpisanega sporazuma.
»Naša država ni sprejela nobenih novih obveznosti, ki bi presegale obstoječe obveznosti iz sporazuma o izvozu žita,«j e še dejal Nikolenko in poudaril, da se je Rusija k sporazumu vrnila zaradi posredovanja generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Medtem so danes iz Moskve sporočili, da se Rusija še ni odločila, ali bo podaljšala sodelovanje pri sporazumu, katerega veljavnost se izteče 19. novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Preden bomo sprejeli odločitev o podaljšanju, bomo morali podati splošno oceno učinkovitosti dogovora,« je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da sredina vrnitev Rusije k sodelovanju pri sporazumu ne pomeni, da se je ta odločila za njegovo podaljšanje. Dodal je, da Rusija zaupa ukrajinskim zagotovilom le zaradi posredovanja Turčije, in pohvalil vlogo Ankare v zadevi.
Moskva je minulo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju ZN in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so ruske oblasti pripisale Ukrajini, ker je ta po njihovih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
Rusija po napadu na črnomorsko floto na razgovor poklicala britansko veleposlanico
Ruske oblasti so danes na razgovor poklicale britansko veleposlanico v Moskvi Deborah Bronnert, potem ko so London obtožile, da je prejšnji teden pomagal Kijevu pri izvedbi napada na rusko floto v Sevastopolu na Krimu. Velika Britanija je sicer ruske obtožbe že zavrnila in jih označila za neutemeljene.
»Takšna dejanja Velike Britanije bi lahko privedla do nepredvidljivih in nevarnih posledic,« je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je britanski veleposlanici predalo »konkretna dejstva« o sovražnih provokacijah Londona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovor z britansko veleposlanico na ruskem zunanjem ministrstvu je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trajal približno pol ure. Že pred samim srečanjem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pojasnila, da nameravajo Rusija predstaviti dokaze, da so bili britanski strokovnjaki vpleteni pri organizaciji napada z brezpilotnim letalom na ruske ladje v pristanišču Sevastopol na Krimu.
Moskva je sicer Veliko Britanijo nedavno obtožila tudi, da stoji za sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. London pa medtem vse ruske obtožbe zavrača kot neutemeljene.
Varnostni svet ZN zavrnil poziv Rusije za preiskavo biološkega orožja v Ukrajini
Varnostni svet ZN je v sredo z veliko večino zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo.
Rusija je prejšnji teden članom Varnostnega sveta razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb.
Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja in jih obtožil kolonialne miselnosti. Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield pa je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta. Izpostavila je, da Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam in da se s tem strinja velika večina članic ZN.
Tudi namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gomez Robledo je dejal, da Rusija ni predložila dokazov za sprožitev preiskave. Dejal je, da ni realno ustanoviti komisije, ki bi poročala v 28 dneh. Komisija pa ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oborožen spopad.
Ukrajina ima mrežo bioloških laboratorijev, ki jih podpirajo ZDA in so del pobude Program za zmanjšanje biološke nevarnosti, katere cilj je zmanjšati verjetnost izbruhov smrtonosnih bolezni, bodisi naravnih bodisi povzročenih s strani človeka. Zadeva sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je šlo za odpravljanje programov nekdanje Sovjetske zveze.
Ameriška veleposlanica je dejala, da so trditve Rusije absurdne iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker bi takšno orožje predstavljalo enako grožnjo za evropsko celino in samo Ukrajino kot za katero koli drugo državo.
Zahod napoveduje možnost umika ruskih sil iz Hersona
Ruske sile se pripravljajo na evakuacijo iz mesta Herson na jugu Ukrajine, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal neimenovan zahodni obrambni strokovnjak, ki verjame, da so se Rusi odločili, da mesto ni vredno boja. Je pa opozoril, da bi rusko vojaško vodstvo lahko svojo odločitev spremenilo, četudi vsi trenutni znaki kažejo na umik.
Hkrati je poudaril, da je morebitna ruska uporaba jedrskega orožja na bojišču v Ukrajini malo verjetna. Po njegovih besedah namreč ni bilo mogoče zaznati nobenih znakov za takšno eskalacijo, Moskva pa je nedavno omilila svojo jedrsko retoriko, poroča dpa.
Predstavnik ruskih okupacijskih oblasti v regiji Herson Kiril Stremusov je medtem danes sporočil, da ruske sile uspešno odbijajo vse napade ukrajinske vojske v regiji, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
»"Vsi napadi ukrajinskih sil na frontni črti so bili odbiti in lahko rečem, da dejansko ne opažamo tako množične in hitre ofenzive. Zaenkrat držimo obrambo,« je dejal in dodal, da ukrajinske sile napadajo v majhnih skupinah, da bi našle vrzeli v obrambi ruskih sil.
Ruske okupacijske sile so sicer minuli teden sporočile, da so v Hersonu evakuirale okoli 70.000 prebivalcev z desnega brega reke Dneper, območja blizu frontne črte. V torek pa so začele evakuacijo z levega brega reke v notranjost te ukrajinske regije, in kot razlog navedle možne ukrajinske raketne napade.
