Še nedavno se je festivalu evrovizijske popevke očitalo zgolj, da je bolj kot festival glasbe festival scenskih nastopov, zadnje čase pa se mu tudi to, da tako prvo kot drugo služi le še politiki. Letos je najbolj goreče nasprotovanje oziroma neodobravanje udeležbe Izraela, ki bo na tekmovanju sodeloval kljub vojnemu posredovanju proti Palestincem v Gazi in kljub temu, da je bila Rusija zaradi podobnega nasilja nad Ukrajinci iz tekmovanja izključena. Slogan Evrovizije »United by music« tako deluje kot znamenje neskladja med deklariranimi načeli in dejansko prakso.
Prireditev bo letos v švedskem Malmöju, potem ko je lani zmagala švedska predstavnica Loreen, ki pa ni ostala brezmadežna. Po teoriji zarote je lani zmagala zato, ker se letos slavi 50 let, odkar je leta 1974 na evrovizijski popevki zmagala švedska zasedba Abba s skladbo Waterloo, zaradi česar se letošnje gostiteljstvo Švedske zdi skladno z obhajanjem dogodka. Švedska bo prireditev gostila sedmič.
Sporne rože
Evrovizijska popevka je bila neke vrste izvidnica širjenja Evropske unije. Če je na prvem tekmovanju leta 1956 v švicarskem Luganu sodelovalo sedem držav ali če je v 60. letih sodelovalo od 16 do 18 držav, ki so bile bolj ali manj zahodnoevropskega porekla, z Jugoslavijo kot edino socialistično državo, se bo letošnjega tekmovanja udeležilo 37 držav. Letos se Luksemburg na tekmovanje vrača po 31 letih odsotnosti, medtem ko se je Romunija odločila, da ne bo imela predstavnika, izmed članic EBU pa prav tako ne bo Bosne in Hercegovine, Andore, Monaka in Slovaške. Rekordne udeležbe so bile v letih 2008, 2011 in 2018, ko je sodelovalo 43 držav.
Večina držav že ima predstavnika, tudi Slovenija, katere zastopnica bo Raiven s skladbo Veronika, slovenski izbor pa je že terjal žrtve. Zaradi pritožb na račun izbora je odstopil Vanja Vardjan, šef razvedrilnega programa na RTV Slovenija. Zapletlo se je, ker so na RTVS glasbenikom najprej obljubili televizijsko oddajo, v kateri bi bil glavni izbor, potem pa so z RTVS sporočili, da je izvajalka že znana in da jo je izbrala komisija. To je nekoga (očitno glasbenika) navedlo, da je zadevo prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Obenem je bila na svetu RTVS izražena ideja, da bi se od EBU zahtevalo, da izključi Izrael iz tekmovanja, vendar pa do uradno vložene slovenske pobude ni prišlo. Največji odpor do nastopa Izraela se je zgodil na Islandiji in Finskem, kjer se je 1400 glasbenikov podpisalo pod peticijo zoper izraelski nastop. Vprašanje se je prebilo tudi v uradno evropsko politiko, saj se je 26 evroposlancev, med njimi tudi Slovenec Matjaž Nemec, podpisalo pod pobudo, da Izrael letos izključijo iz tekmovanja.
A zdaj kaže, da bodo nastopili tako Islandci kot Finci in Slovenci. EBU ohranja Izrael v igri, Noel Curran, generalni direktor zveze, pa pravi: »Tekmovanje za pesem Evrovizije je nepolitični glasbeni dogodek in tekmovanje med javnimi radiotelevizijami, ki so članice EBU. Ne gre za tekmovanje med vladami.« A za Izraelce s tem zadeva še ni končana. Problematično je postalo besedilo skladbe October rain, ki naj bi se prek vrstic, kot je »ni več zraka za dihanje« ali »bili so dobri otroci, prav vsak izmed njih«, nanašala na jesenski napad Hamasa. Sporna naj bi bila tudi uporaba besede »rože«, ki v izraelskem vojaškem besednjaku menda pomeni vojne žrtve. Pri EBU zdaj analizirajo besedilo, kajti načeloma obstaja tudi možnost zamenjave bodisi besedila bodisi celotne skladbe, vendar pa je izraelski minister za kulturo že dejal, da bo Izrael na tekmovanju nastopil z October rain ali pa ga tam ne bo. Velja poudariti, da so v preteklosti na tekmovanje že bile pripuščene skladbe z eksplicitnimi političnimi sporočili, kot je ukrajinska Jamala s skladbo 1944. Tudi v lanskem primeru ŠČ!, skladbe hrvaških Let 3, se je nazorno vedelo, da je izraz »mali psihopat« namenjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Ta je bil tudi sporna točka gruzijske skladbe We Don't Wanna Put In, ki je bila diskvalificirana, a tisto se je zgodilo leta 2009, ko je Zahod še bolj pazil, kaj govori.
Kar nekaj afer
Deklarirana pravila EBU se vmes sicer niso spremenila, se je pa spremenila volja po njihovem upoštevanju. A spremenil se je tudi evropop, katerega bistven generator je evrovizijsko tekmovanje bilo in še vedno je. Če sodobne evropske pop skladbe že ne posegajo v polje angažiranega, pa gre vsaj za skladbe s »pop mračnim robom«, kot je za svojo Before the Party's Over dejal belgijski predstavnik Mustii. V isto kategorijo lahko umestimo tudi skladbe Češke, Poljske, nemara tudi Slovenije in še koga, medtem ko Estonci nastopajo z napevom, ki obravnava tematiko narkotikov, kar se prav tako zdi novost. Celo Irci, pregovorni glasbeni tradicionalisti, bodo letos tekmovali z izrazito eksperimentalno skladbo Doomsday Blue v izvedbi pevke z imenom Bambie Thug, v primerjavi s katero skladba Raiven deluje enostavno kot prostodušen šlager.
V letošnjem naboru skladb je zaznati malo veselosti. Birokratski evropop se je navzel psevdodarka. Napade tesnobe vsebuje tudi besedilo Rim Tim Tagi Dim letošnjega hrvaškega predstavnika Marka Purišića z umetniškim imenom Baby Lasagna. Purišić je bil sprva rezerva in je v program prišel šele potem, ko je izbrana izvajalka odstopila od tekmovanja, za afero ob njegovi premočni zmagi pa je poskrbel Dejan Lovren, slavni hrvaški nogometni reprezentant, ki je izbor komentiral, da »so Hrvati glasovali za demonizem. Fuj!« Po uradni razlagi skladba govori o migraciji mladih Hrvatov v večja mesta oziroma v zahodno Evropo. Z afero pospremljena je tudi španska skladba Zorra, kar v neposrednem prevodu pomeni lisico, v pogovorni španščini pa prostitutko, kar je vznemirilo feministke, v zagovor skladbi pa se je odzval predsednik španske vlade Pedro Sanchez. Če bo Evropa kdaj razpadla, se to očitno ne bo začelo z nogometno tekmo, kot je bilo v Jugoslaviji, ampak z evrovizijsko popevko.
