#intervju Denis Sitar, učitelj vožnje pri podjetju B&B: Mnogi mladi opravljajo izpit, ker tako želijo starši

Tega pa ne vem, moram pogledati. (odpre denarnico in preveri) Do leta 2067.

Zagotovo to ni normalno. Vsi vozniki bi morali imeti na vsakih nekaj let redne preglede. Starejši ko je človek, pogostejši bi morali biti pregledi.

Kolikor jaz vem, ne. Je pa to naloga Agencije za varnost prometa, da spremenijo interval, na koliko časa je potreben ponovni zdravniški pregled. Po drugi strani pa je potrebno zaostriti preglede, da se ne opravi pregleda na »lepe oči« oziroma »saj ga poznam, me bo že čez spustil«. Gre za varnost nas vseh.

Res je, sem že videl takšne posameznike, ki težko hodijo, potem pa sedejo za volanski obroč in se odpeljejo. Seveda starejšim voznikom močno pomagajo samodejni menjalniki, ko je potrebna uporaba le ene noge, kar vožnjo poenostavi.

Vsak zase meni, da je najboljši voznik, toda realnost je drugačna. Tečaji varne vožnje prav vsakemu vozniku še kako pridejo prav, da obnovi svoje znanje. Na tovrstnih tečajih vozniki ugotovijo, da niso tako zelo dobri, kot mislijo, da so.

V zadnjih sedmih letih, odkar sem učitelj vožnje, so se motorične sposobnosti kandidatov za voznika občutno poslabšale. Sodobne tehnologije so naredile svoje. Tudi za prihodnje nisem ravno optimističen.

Eden od predlogov bi bil, da bi uvedli obvezno udeležbo varne vožnje na vsakih pet let. Veliko starejših voznikov na tečaju varne vožnje sploh nikoli ni bilo, ker pred časom še ni bil obvezen. Mogoče tudi ne bi škodilo, če bi obnovili znanje iz cestno-prometnih predpisov. Menim, da vsaj 75 odstotkov voznikov, brez naknadnega učenja, občinskega testa ne bi uspešno opravilo.

Obstajajo zgodbice na to temo, da se pri določenih avtošolah lažje in hitreje pridobi dovoljenje. Sam opravljanje izpita jemljem zelo resno, saj promet predstavlja potencialno grožnjo ljudem. Je pa res, da se pri kandidatih, ki so nabrali že veliko ur, kriteriji dostikrat spustijo. Po eni strani je takšen kandidat z inštruktorjem dal že veliko skozi, zato se mu kakšna manjša napaka lahko spregleda. Pri večji napaki, ki ogroža varnost, pa seveda ni milosti.

Vozniški izpit postaja za mlade vse manj pomemben, pa čeprav ti avto daje določeno svobodo. Mladostniki nimajo več prave želje, da bi vozili avto. Dejstvo je, da tisti kandidati, ki imajo željo, veliko več sprašujejo, zanima jih vsaka podrobnost, vsaka minuta učne ure jim je pomembna. Obstajajo pa takšni, ki komajda čakajo, da lahko spet vzamejo telefon v roke in preverijo, ali jih je kdo klical ali jim poslal kakšno sporočilo. Takšen kandidat bo imel veliko ur, saj nima želje po učenju. Pogosto pridejo k nam mladi kandidati, ki opravljajo izpit zgolj zato, ker so tako želeli njihovi starši. Takšnega posameznika nima smisla siliti v nekaj, česar si ne želi. Gre za potrato časa in denarja.

Prilagojena hitrost jim povzroča veliko težav, saj radi vozijo prehitro. Prav tako ne vzdržujejo ustrezne varnostne razdalje, tudi pešcev ne opazujejo, kar je velika napaka. Bolj ko jih učimo, da je v bližini prehoda za pešce treba gledati levo in desno, vse dokler ni prehod za nami, bolj tega ne počnejo, pogledajo levo in desno ter nato peljejo naprej. Pogosto zato spregledajo pešca.

S takšno spremembo se strinjam in jo nemudoma podpišem. Gre za temo, ki zahteva širši konsenz in o kateri bi se morali pogovarjati. Podobno kot so vozniki začetniki neizkušeni in predstavljajo svojevrstno grožnjo v prometu, velja tudi za starejše voznike, ki pogosto vozijo na enak način, kot so vozili takrat, ko so bili mladi. Strinjam se, da bi znanje morali na vsakih nekaj let obnavljati.

Zagotovo gre za potuho. Najprej voziš prehitro, nato pa se prijaviš na tečaj in točke izbrišeš. S tem ukrepom se ne strinjam, tudi ne zdi se mi smiseln. Razen če je želja države, da na takšen način še nekaj dodatno zasluži.

Za avtošolo ni primerno, da kakšnega kandidata zavrne, lahko pa mu svetujemo, da za vožnjo ni primeren. Da bi nekomu rekli, ne smeš opravljati vozniškega izpita, seveda ne pride v poštev. To je vendarle naša stranka, za katero se moramo potruditi in ji pomagati na najboljši način. Če ima kdo kljub slabšim sposobnostim željo, da opravi izpit, mu svetujemo, naj vztraja. Obstajajo zgodbice, da so kandidati za opravljen izpit potrebovali kar 300 ur in je bila do trenutka, ko je dobil v roke dovoljenje, kar manjša borba.

Kandidati ne, tega se ne zavedajo niti malo. Ko so v avtu, mladi mislijo, da imajo moč. Ni jim jasno, da lahko že njihova manjša napaka nekomu vzame življenje.

Se mi je kar zdelo, da me boste to vprašali. Včasih so bili moški res boljši vozniki, a se je to z leti spremenilo. Ženske načeloma bolj poslušajo, če česa ne vedo, to tudi vprašajo. Dejstvo pa je, da z leti motorične sposobnosti tako moških kot žensk upadajo.

Mislim, da med nami ni razlik. Seveda ima vsak svoj način, kako podaja znanje, a to je tudi vse.

Potrebna je peta stopnja izobrazbe, vozniško dovoljenje moraš imeti sedem let, biti brez kazenskih točk in opraviti poseben tečaj na agenciji za varnost v prometu. Tečaj traja tri mesece, a z njim nisem bil najbolj zadovoljen. Vse to pa posameznika še ne naredi za dobrega učitelja vožnje. Zelo pomembno je, da imaš dobre živce. Če jih nimaš, tega posla ne moreš opravljati. Definitivno ne. Sam sem se za ta poklic odločil, ker me veseli promet, všeč mi je tudi delo z mladimi, ki človeka pomlajuje. V tem poklicu imaš veliko svobode, saj si sam ustvarjaš urnik, večinoma pa delamo popoldne, ko imajo kandidati čas.

To je skrb zbujajoče. Seveda imamo vsi v zasebnem življenju določene težave, toda ne smemo jih prenašati na druge voznike in povečevati nevarnosti v prometu. Agresija ne sodi za volanski obroč. Jo pa žal prepogosto med vožnjo tudi sam opažam, ljudje so se sposobni med sabo skregati. O tem seveda učim tudi kandidate. Včasih me kdo vpraša, kaj pa naj naredim, ko mi nekdo trobi ali motovili z rokami. Odgovarjam, da naju takšen človek s številnimi problemi ne zanima in je treba voziti naprej v skladu s pravili. Če takšno ravnanje povzroča nelagodje in ga ovira pri varni vožnji, kandidatu vedno svetujem, da se ustavi in drugega voznika spusti naprej.

Res je neverjetno, ko vidiš voznika s telefonom v roki, pa ima dober avto. Telefoniranje med vožnjo je nevarno, a žal zelo pogosto, voznik pa izgubi osredotočenost na samo vožnjo. Sam kandidatom za izpit vedno pravim, da je telefoniranje med vožnjo prepovedano in da se ne smejo odzvati niti, če jim zvoni telefon.

Sam zastopam stališče, da posameznik, ki je pil alkohol, ne bi smel sesti za volan in bi morala veljati ničelna toleranca. A kot družba na to nismo pripravljeni ib bi se zagotovo sprožil vihar, če bi kdo to predlagal. Ko gremo na pijačo, imamo vedno v mislih alkoholno, nihče ne pomisli na sok ali vodo.

Seveda so. Kandidatom povem za asistenčne sisteme, toda na izpitu naj jih načeloma ne bi uporabljali. Sam sem za to, da bi tovrstne sisteme kandidati lahko uporabljali, saj vožnjo poenostavijo in naredijo varnejšo.

Mislim, da moj poklic ne bo izumrl, tega se ne bojim. V Sloveniji bo trajalo še kar nekaj časa, da bodo popolnoma avtonomna vozila zapeljala na ceste, konec koncev večina cest za to sploh ni primerna.

Današnji asistenčni sistemi nam močno pomagajo in marsikaj počnejo sami, pospešujejo, zavirajo in tudi vzdržujejo varnostno razdaljo. Za vožnjo po avtocesti je to še kako primerno, na drugih cestah pa njihovo delovanje še ni optimalno in lahko zavede neizkušenega kandidata.