Po SP 2019 in 2021 so Danci tretjič v nizu stopili na rokometni Mount Everest in si priigrali neposredno uvrstitev na OI 2024 v Parizu in SP 2025, ki ga bodo sogostili s Hrvaško in Norveško. V svojem sedmem finalu med svetovno elito so prekinili niz treh zaporednih porazov, ki so jih začeli na Švedskem 1967 (boljša Češkoslovaška s 14:11), nadaljevali v isti državi leta 2011 (poraz proti Franciji s 37:35 po podaljških) in končali v Španiji 2013, ko so gostitelji zmagali s 16 goli plusa (35:19), kar je še vedno rekordna razlika v zgodovini finalnih dvobojev na SP. A pri zdaj zlatem hat-tricku so v finalu v zadnjih štirih letih premagali tri različne tekmece: pred štirimi leti Norveško (31:22), pred dvema Švedsko (26:24) in letos Francijo (34:29).
Zdaj 51-letni selektor Nikolaj Jacobsen je reprezentanco z vzdevkom Danski dinamit prevzel leta 2017, potem ko je Islandec Gudmundur Gudmundsson po zlati kolajni na OI 2016 v Riu (Danci so v finalu premagali Francoze) napovedal, da ne bo podaljšal pogodbe, in je prevzel Bahrajn. A nekdanje odlično levo krilo in reprezentant je na svojem prvem velikem tekmovanju v vlogi selektorja na EP 2018 na Hrvaškem ostalo brez kolajne, na tekmi za bron pa je bila usodna Francija. Že naslednje leto pa je sledila prva od treh zlatih kolajn na SP, nato spet hladen tuš na Euru 2020 s 13. mestom (izpad že po prvem delu po porazu proti Islandiji, remiju z Madžarsko in zmagi proti Rusiji), kar je najslabši rezultat na njenih dosedanjih 14 nastopih v zgodovini EP. »Mnogi so zahtevali mojo glavo, češ da si danski rokomet ne bi smel privoščiti takšne blamaže. A zveza je trdno stala za mano in kljub negativnemu javnemu mnenju sem ostal na položaju. Že naslednjo leto smo bili svetovni prvaki, lani pa bronasti na EP,« se spominja Nikolaj Jacobsen.
Rasmus od pekla do raja
Nekdanji klubski trener danskega Aalborga in nemške ekipe Rhein Neckar je z Dansko na devetih tekmah na SP 2023 osemkrat zmagal in enkrat remiziral (Hrvaška), niz neporaženosti na zadnjih treh svetovnih tekmovanjih pa je povečal že na 28 tekem (27 zmag, en remi). »Ponosen sem na svoje fante, ki so bili zaradi vloge favorita in dvakratnega zaporednega naslova prvaka pod velikim pritiskom, a tega na igrišču ni bilo videti. V finalu proti Francozom so pokazali še eno vrhunsko predstavo, leteli po igrišču, igrali kot v transu in bili kot z drugega planeta. Užitek jih je bilo gledati s klopi. So vrhunski kot posamezniki in kot ekipa ter prava klapa,« je bil navdušen Jacobsen.
V finalu pred 23.050 gledalci je bil najboljši strelec tekme Rasmus Lauge Schmidt z desetimi goli iz enajstih strelov, dosegel pa jih je v manj kot 27 minutah igre – dva v prvem polčasu in kar osem v drugem. Pred finalom je 31-letnik od osmih tekem na kar petih manjkal zaradi poškodbe, nato se na treh ni vpisal med strelce, na odločilni pa je potopil Francoze. »Bil sem na robu pekla, zdaj pa sem v raju. Ko sem že mislil, da bo za mano slabo veliko tekmovanje, se je vse obrnilo kot v sanjah. Zame je bil moj drugi polčas sanjski, a vsak od nas je prispeval delež k tretji zlati kolajni,« je ocenil Rasmus Lauge Schmidt, ki je od leta 2019 član madžarskega Veszprema, za naslednjo sezono pa že ima pogodbo z dansko ekipo Bjerringbro-Silkeborg.
Gidsel dvakrat najboljši
Le gol manj je v finalu dosegel 22-letni Simon Pytlick, sin trenerske legende Jana Pytlicka, selektorja moške reprezentance Savdske Arabije. Igralec danskega GOG Gudmeja, s katerim je februarja lani podaljšal pogodbo do leta 2025, čeprav je imel kopico bogatejših ponudb iz Evrope, je v reprezentanci debitiral novembra 2021, tokratno zlato pa je njegova prva kolajna na velikih tekmovanjih. »Pokazali smo, da smo zasluženo spet svetovni prvaki. Imamo odlično ekipo, ki je mešanica izkušenj in mladosti, kar se je znova potrdilo za odličen recept. Po dolgem tekmovanju smo izčrpani in utrujeni, a neverjetno srečni. Mislim, da bomo šele po nekaj dneh v resnici dojeli, kaj nam je uspelo,« pravi Simon Pytlick, najmlajši v 20-članski igralski zasedbi Danske, od katere le peterica igra v domačih klubih, preostalih 15 pa v tujini (14 v Nemčiji in en na Madžarskem).
Komaj 23-letni desni zunanji igralec Mathias Gidsel je bil za najboljšega igralca (MVP) izbran že na OI 2020 na Japonskem, v nedeljo pa tudi na SP 2023, s čimer je za rojakom Mikkelom Hansnom (MVP trikrat na SP 2013, 2019 in 2021 ter enkrat na OI 2016) postal šele drugi Danec s takšno lovoriko med svetovno elito. Z 60 goli je bil tudi prvi strelec letošnjega tekmovanja, spet za Hansnom leta 2019 pa drugi igralec v zgodovini, ki je bil sočasno MVP in najboljši strelec. »Zaslužili smo si naslov prvaka, saj smo prikazali najboljše predstave in bili najboljši takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Imamo odlično generacijo, za katero sem prepričan, da bo s svojimi uspehi Dansko še dolgo držala na vrhu rokometnega zemljevida sveta,« meni levoroki Mathias Gidsel, ki je lani iz domačega kluba GOG Gudme prestopil v nemški Füchse Berlin. V idealno sedmerico SP so bili izbrani Francoza Ludovic Fabregas (krožni napadalec) in Nedim Remili (srednji zunanji), Španca Angel Fernandez (levo krilo) in Alex Dušebajev (desni zunanji), Nemec Andreas Wolff (vratar), Danec Simon Pytlick (levi zunanji) in Šved Niclas Ekberg (desno krilo).
