Kar sedem let se je pred roko pravice skrival 45-letni Koprčan Aleš Semolič, preden so ga maja letos na podlagi Interpolove tiralice in evropskega pripornega naloga aretirali na Reki na Hrvaškem. Naša policija ga je iskala zaradi vpletenosti v gospodarski kriminal. Takoj po priprtju so stekli postopki za izročitev in včeraj so ga pravosodni policisti prvič privedli pred ljubljanskega okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča. Ta je nameraval preveriti, ali priznava krivdo po obtožnici, ki mu očita, da je s še tremi pajdaši NLB »olajšal« za 569.741 evrov. Vendar mu tega vprašanja vseeno še ni zastavil. Zagovornik Luka Podjed in specializirana državna tožilka Mateja Gončin sta namreč že takoj na začetku razložila, da še potekajo dogovori o sporazumu o priznanju krivde. Fabjančič je zato narok preložil na konec meseca – do takrat naj bi bil po zagotovilu obrambe sporazum že podpisan.
Semolič je obtožen, da je junija 2007 kot odgovorni v družbi Prosum z NLB podpisal pogodbi, s katerima je banki odplačno odstopil svoje terjatve do dolžnika, podjetja Tus. Izvirale naj bi iz prodaje tlakovcev Tusu. V resnici se posel nikoli ni zgodil; Prosum se ni ukvarjal s prodajo cementnih izdelkov, nikoli jih ni dobavil Tusu, terjatev torej ni obstajala. Banka vsega tega ni vedela, prepričana je bila, da je vse zakonito, saj je bila terjatev zavarovana z menicami Prosuma, ki je jamčil kot porok. Zato je na bančni račun Prosuma izplačala 569.741 evrov. Ta denar sta nato Semolič in Gregor Marolt, zunanji sodelavec Prosuma, nemudoma »oprala«. Semolič ga je osebno dvigoval in prenakazoval na druge račune Prosuma in svoj osebni račun. Tako je denar »razdrobil« in prikril njegov nezakonit izvor. Marolt je dvakrat dvignil 60.000 evrov in jih nato plasiral neznano kam ter onemogočil sledenje denarju.
Dva obsojena, eden še na begu
Maroltova vloga je bila tudi v tem, da je podpisal eno od pogodb o odstopu terjatev, urejal dokumentacijo in se dogovarjal z banko ter Smiljanu Pavuni kot odgovornemu v Tusu v podpis prinesel že vnaprej pripravljeni potrdili o odstopu terjatev. Vse skupaj naj bi izvedli v dogovoru s Tomislavom Kašnarjem, ki naj bi bil neformalni direktor Prosuma. Tus kot dolžnik denarnih sredstev banki ni nikoli plačal, saj je prilive porabil za poplačilo drugih obveznosti. Prav tako ne Prosum: menice niso bile unovčljive, ker na nobenem od njegovih računov ni bilo dovolj sredstev. Prosum je že izbrisan iz sodnega registra, za Tus pa je bil uveden stečajni postopek, piše v obtožnici.
Maroltu in Pavuni so že sodili. Najprej sta bila oproščena, a je bila sodba nato razveljavljena. Na drugem sojenju sta se sprva zagovarjala z molkom, nato pa priznala. Dobila sta pogojno kazen. Marolt dve leti, Pavuna leto in pet mesecev. A jima ne bo treba v zapor, če v preizkusni dobi (Marolt v treh letih, Pavuna v dveh) ne storita novega kaznivega dejanja. Pred priznanjem sta z NLB dosegla poravnalni dogovor, vsak ji je plačal 60.000 evrov.
Poravnalno ponudbo naj bi banki, ki je v tem primeru vložila premoženjskopravni zahtevek 430.770 evrov, poslal tudi Semolič. Ravno zato, ker nanjo še ni odgovorila, do podpisa sporazuma o priznanju krivde še ni prišlo. Zagovornik Podjed je dejal, da se je dogovarjanje z NLB zavleklo zaradi dopustniškega časa. Vendar naj bi bilo vse skupaj dorečeno v kratkem. Sodnik se je s preložitvijo naroka strinjal. In kaj je s Kašnarjem, ki naj bi bil v resnici idejni vodja nezakonitega posla? Je na begu. Nahajal naj bi se v Dominikanski republiki.
