Nadvse svečano, z enaindvajsetimi topovskimi streli, nacionalnima himnama in fanfarami, je Joe Biden pred Belo hišo v četrtek sprejel Emmanuela Macrona, potem ko sta se že večer prej skupaj s soprogama srečala na zasebni večerji. »ZDA nimajo boljšega partnerja, kot je Francija,« je ob sprejemu z vsemi častmi dejal ameriški predsednik, francoski predsednik pa: »Naši dve naciji sta sestrski v boju za svobodo.« Vendar je Macron tudi opozoril, da morajo ZDA in Francija tesno sodelovati v prizadevanju za odpravo posledic, ki jih vojna v Ukrajini pušča na »naših gospodarstvih«. S tem je namignil na avgusta sprejeti ameriški zakon proti inflaciji (Inflation Reduction Act, IRA), ki je ta čas glavni problem v odnosih med EU in ZDA. IRA, ki subvencionira predvsem proizvodnjo električnih avtomobilov in obnovljivih virov energije, namreč spodbuja evropska podjetja, pomembna za zeleni prehod, k selitvi proizvodnje na ameriška tla, kar ogroža delovna mesta in gospodarsko rast v Evropi.
Ukrajini pomoč, dokler jo bo potrebovala
Biden in Macron sta se nato uro in pol pogovarjala na štiri oči v ovalni pisarni, kar je del protokola državniškega obiska, pri čemer je Macron prvi Bidnov gost, odkar se je januarja lani vselil v Belo hišo.
Sledila je novinarska konferenca. Še prej pa sta medijem prenesla skupno izjavo, v kateri sta se zavezala, da bosta Ukrajini pomagala finančno, s krepitvijo zračne obrambe in tehnično pomočjo pri popravilu distribucijskega električnega omrežja. Obljubila sta ji »politično, varnostno, humanitarno in gospodarsko pomoč, dokler jo bo potrebovala«. V tej skupni izjavi sta napovedala ustanovitev delovne skupine obeh držav, ki bo poskušala rešiti vprašanje IRA, kar je uspeh za Macrona.
Tudi na skupni novinarski konferenci je bil Biden popustljiv. Zavezal se je, da ne bo ustvarjanja delovnih mest v ZDA na račun Evrope. Oba pa sta obljubila tesno sodelovanje pri zelenem prehodu in v boju proti podnebnim spremembam. »Uspeti hočemo skupaj, ne drug proti drugemu,« je dejal Macron.
Bidnova administracija se spreneveda
V sredo, prvi dan obiska v ZDA, je bil Macron zelo neposreden, ko je pred predstavniki kongresa ostro kritiziral protekcionistične ukrepe svojega gostitelja Joeja Bidna za pomoč ameriški industriji, ki so v škodo evropski industriji. Subvencije v vrednosti več sto milijard dolarjev po zakonu proti inflaciji je francoski predsednik pred kongresniki označil za »superagresivne do naših podjetij«. Dejal je še: »Nočemo postati trg za ameriške izdelke, ki jih sami izdelujemo. Imamo srednji sloj, ki potrebuje zaposlitve. Vi boste morda z IRA res rešili svoje težave, a poslabšali boste naše.«
Vsekakor se Bidnova administracija spreneveda, ko trdi, da je IRA namenjena boju proti podražitvam in zelenemu prehodu. Gre za protekcionističen ukrep, ki ga ekonomisti obsojajo kot izkrivljanje konkurence. Res je sicer, da so ZDA izdatneje kot EU z orožjem pomagale Ukrajini v obrambi pred rusko agresijo, a EU plačuje veliko višjo ceno te vojne, ki je Evropo pahnila v hudo energetsko krizo. Nesramno je že to, da ZDA plin v Evropi prodajajo po štirikrat višji ceni kot doma. Macronovo ogorčenje zaradi zakona je torej upravičeno, hkrati pa je sam priznal, da ne verjame, da bodo ZDA zakon spremenile. Menda hoče s svojim nastopom proti IRA predvsem prepričati članice EU, da tudi v Evropi sprejmejo podobne protekcionistične ukrepe v korist domače industrije.
Tokratni obisk je že drugi Macronov državniški obisk v ZDA. Prvič je Washington obiskal leta 2018 na povabilo tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sicer precej nenaklonjenega čezatlantskemu zavezništvu. Macron ga je tedaj zaman poskušal prepričati, naj ne izstopi iz jedrskega sporazuma z Iranom in pariškega podnebnega sporazuma. Tokrat je vzdušje veliko boljše, Biden je za sodelovanje z evropskimi državami, zlasti po letošnji ruski agresiji v Ukrajini. Vendarle je demokratski predsednik prevzel del Trumpove dediščine, okužen je z idejo »America first«. Morda pa je bil glede tega Macronov obisk koristen.
