Po tradicionalnem uvodu v sezono v Söldnu pred dvema tednoma, ko je na ženskem veleslalomu zmagala Švicarka Lara Gut-Behrami, moški pa je odpadel zaradi premočnega vetra (po 47 tekmovalcih od skupno 73), se je karavana belega cirkusa preselila na novi lokaciji. V moški konkurenci bodo v smuku v Švici/Italiji (danes in jutri start ob 11.30) slovenske barve zastopali Miha Hrobat, Martin Čater, Nejc Naraločnik in Rok Ažnoh, v ženski pa na slalomu na Črni progi v Leviju (prvi vožnji ob 10. uri, drugi ob 13. uri) Ana Bucik, Neja Dvornik, Nika Tomšič in Andreja Slokar.
Moška smuka, prva čezmejna v zgodovini, sta predvidena na novi progi Gran Becca pod znamenito goro Matterhorn. Dolga je 3810 metrov in je druga najdaljša v svetovnem pokalu za Lauberhornom v Wengnu (4,5 kilometra), kljub skrajšani različici pa še vedno leži na največji nadmorski višini med vsemi progami. Najzahtevnejši in najspektakularnejši prehod je prelomnica Matterhorn na nadmorski višini 3614 metrov, start za ženske, ki se bodo na njej na smukaški premieri pomerile naslednji teden, pa je na 3505 metrih. Začetek proge je v Švici na nadmorski višini 3720 metrov na ledeniku Theodul/Teodulo pod Matterhornom, cilj v italijanskem Laghi Cime Bianchena na 2835 metrih, prireditelji pa so prehod med državama označili s posebnim obokom.
Zagotovili so tudi drugo najvišjo denarno nagrado v celotni sezoni svetovnega pokala: zmagovalec posameznega smuka bo odšel domov bogatejši za 62.500 evrov (dobil bo tudi bon za vzpon na Matterhorn), če pa bi komu uspelo dobiti oba, bi prejel 125.000 evrov in še dodatnih 52.000. Večja nagrada je le v Kitzbühelu, kjer zmagovalec klasičnega sobotnega smuka prejme kar 100.000 evrov. A moški preizkušnji danes in jutri sta pod velikim vprašajem zaradi zelo slabe vremenske napovedi, prireditelji pa napovedujejo tudi možnost rezervnega termina v ponedeljek. Na premiernem smuku, ki se začne v eni državi in konča v drugi, bi morali tekmovalci nastopiti že lani, a sta obe preizkušnji odpadli zaradi pomanjkanja snega.
Strokovnjak Huss: To je grozno
V sredo so smukači le delno uspešno opravili prvi uradni trening (večina je izpustila kakšna vratca, saj niso imeli dovolj informacij o progi), četrtkovega drugega in včerajšnjega zadnjega pa sta odnesla močan veter in močno sneženje. V obeh državah, kjer poteka nova proga, so v zadnjih tednih zaradi uničevanja ledenikov zelo kritične nevladne okoljevarstvene organizacije. »V času podnebne krize je absurdno uporabljati težko opremo za pospeševanje uničevanja ledenikov, izkopavanje snega na njih in nanašanje na progo. Mednarodna smučarska organizacija mora takoj ustaviti tovrstno uničevanje in v svoje statute vključiti zaščito ledenikov kot eno svojih glavnih zavez,« opozarja Ursula Bittner, strokovnjakinja združenja Greenpeace.
Že pred tremi tedni je švicarski kanton Valais odredil ustavitev gradbenih del na progi in v okolici na ledeniku Theodul/Teodulo, ki je sicer izven območja smučišča. Poleg tega so na pobudo organizacije Zaščitimo naše zime začeli zbirati podpise za peticijo proti Mednarodni smučarski organizaciji (FIS), okoli 500 aktivnih športnikov je podpisalo odprto pismo za boj proti podnebni krizi, po prijavi okoljevarstvenih organizacij se je zganilo tudi tožilstvo v Aosti in odprlo preiskavo o projektu na italijanski strani. »V takšnem visokogorju se običajno srečujemo z divjo, nedotaknjeno naravo, v tem primeru pa imamo gradbena dela na nadmorski višini 3000 metrov in več. Za ledenike to seveda ni dobro, saj na območjih, kjer potekajo dela, izgubljajo svojo maso. To je grozno,« pravi švicarski strokovnjak za ledenike Matthias Huss. A doslej se ni zgodilo (skoraj) nič, obstajajo pa dokazi, da so prireditelji gradbena in druga dela opravljali tudi izven dovoljenega območja, ki naj bi ga uporabljali smučarji.
