Britanija se pred bližnjim kronanjem utaplja v morju trditev neštetih dvornih dopisnikov, komentatorjev, zgodovinarjev in življenjepiscev o monarhu in monarhiji, kraljevi družini in njenih zdrahah, njenih palačah in posestvih ter, razumljivo, njenem bogastvu. Vsi vnaprej »molzejo« kronanje, katerega blišč in pomp bosta vsaj začasno preusmerila pozornost z žalostnega stanja pete do šeste najbogatejše države na svetu, ki ga je prineslo brexitsko ekonomsko in splošno samopohabljenje.

Če kralju stopiš na premoženje ...

Karel III. je odmevno prekinil tradicijo kraljeve družine, sledenje motu »nikoli ne razlagaj, nikoli se ne pritožuj«, ki naj bi si ga izmislil konservativni premier Disraeli (1804–1881). Po tem motu prijatelji ne potrebujejo razlag in pritoževanja, sovražniki pa jim itak ne verjamejo. Kraljevi družini je ta moto dolgo pomagal potihem premagovati krize in škandale, a kralj očitno ni mogel mimo trditve dnevnika Guardian, da ima, odkar je daleč največji dedič osebnega bogastva matere Elizabete II., pod palcem 1,815 milijarde funtov, kar je nekaj več kot dve milijardi evrov. Kraljevi predstavnik je dejal: »Ne komentiramo zasebnih financ, a vaše številke so skrajno ustvarjalna zmes špekulacij, predpostavk in netočnosti.« Res? Že sicer zelo bogat prestolonaslednik je pravljično obogatel zaradi vsega, kar mu je zapustila mati, saj monarh od leta 1993 uživa imuniteto pred davkom na dediščino, ki velja za vse druge državljane. Bogastvo kralja Karla III. vključuje posesti, naložbe, nakit, konje, avtomobile, zbirko znamk in umetnin.

Koliko stane krona?

Tako so v Guardianu naslovili preiskavo kraljevega pravljičnega bogastva. K njemu ne prištevajo Buckinghamske palače, vredne okoli pet milijard evrov, pa tudi Kensingtonske palače, katere vrednost ocenjujejo na 600 milijonov, in gradu Windsor, ki naj bi bil vreden okoli 236 milijonov. Uporablja jih lahko le monarh, ki odloča o tem, kdo drug še lahko brezplačno živi v njih, ne more pa jih prodati, ker so v bistvu kronsko premoženje (beri: državno). Je pa kralj lastnik posestva Highgrove, ki ga je kupil leta 1980 za 865.000 funtov. Zdaj je vredno okoli 35 milijonov evrov. Po materi Elizabeti II. je podedoval dve njeni veliki zasebni posestvi, dvorec Balmoral, obdan s skoraj 22.000 hektarji zemlje in vreden skoraj 130 milijonov, ter skoraj štirikrat večjo, orjaško posest Sandringham, ki bi jo lahko prodal za več kot pol milijarde evrov, če bi našel kupca. Ta posest, ki že veliko let prinaša veliko denarja z oddajanjem na stotine manjših hiš in 6400 hektarjev obdelovalne zemlje, je bila najbolj priljubljena počitniška destinacija kraljeve družine več kot 150 let. Družina je bila tam, ko je leta 1997 umrla princesa Diana. Tam je umrla tudi Elizabeta II.

Avti, konji, slike, naložbe, dragulji, vojvodstvo …

Kraljevo bogastvo je ocenjevalo 12 izvedencev za vrednost ne le nepremičnin, ampak tudi kraljevih naložb in delnic, dragih avtomobilov, umetnin in nakita. Karel III. ima veliko bogastva že na štirih kolesih. Guardian je odkril 23 rolls-royceov, bentleyjev in jaguarjev ter drugih superdragih avtov. Med njimi je rolls-royce phantom VI, vreden 1,5 milijona evrov. Čeprav ni jasno, kateri avti so državni in kateri njegovi, ocenjujejo, da so njegovi avti vredni več kot sedem milijonov. Kraljica je Karlu III. zapustila vse svoje dirkalne konje. Bilo naj bi jih okoli 70, vredni pa so več kot 30 milijonov. Kralj je menda podedoval tudi največjo zbirko znamk, ki naj bi bila vredna najmanj 113 milijonov evrov. Vsepovsod v kraljevih palačah in dvorcih so tudi dragocene umetnine, med njimi slike Marca Chagalla, Salvadorja Dalija in Clauda Moneta. Med njimi je slika, ki jo je kraljičina mati kupila v Parizu za (današnjih) 2200 evrov. Zdaj naj bi bila vredna 22 milijonov. Guardianovi strokovnjaki so identificirali 60 od več kot 400 umetnin, ki naj bi bile po kraljičini smrti v kraljevi zasebni lasti. Samo teh 60 umetnin naj bi bilo skupno vrednih 27 milijonov evrov. To je precej manj, kot znaša vrednost »kamenja«, res dragocenega: dragulji in drug nakit, ki je v kraljevi zasebni lasti, naj bili vredni več kot 600 milijonov evrov. Kralju ni treba ničesar prodati, saj mu ne manjka denarja. Že 18.400 hektarjev veliko vojvodstvo Lancaster, njegov največji »dragulj«, vreden okoli 738 milijonov evrov in znan po pridelovanju vsega organskega, mu prinaša več kot 27 milijonov evrov na leto.

Po vseh teh številkah bi Karel III. najbrž ravnal modreje, če ne bi razlagal in se ne bi pritoževal.