Slovensko gospodarstvo bo še naprej raslo kljub negativnim vplivom, ki jih prinašajo naraščajoče cene, motnje v dobavnih verigah in upad zaupanja v luči ruske agresije na Ukrajino. Zasebna potrošnja se bo kljub inflaciji, ki znižuje dejanske dohodke, krepila, in sicer zaradi nadaljnjega povečevanja zaposlenosti, nedavno sprejete davčne reforme in porabe prihrankov, napoveduje komisija.
Naraščajoče cene ter povečano povpraševanje, pa tudi vse večja negotovost bodo medtem močno negativno vplivale na zasebne naložbe. Javne naložbe bodo to nadomestile, predvsem s porabo strukturnih skladov in mehanizma za odpornost in okrevanje. Glede na to, da v slovenskem gospodarstvu pomembno vlogo igra izvoz, bi lahko gospodarsko rast ogrozilo manjše povpraševanje na njenih izvoznih trgih. Zaradi velike negotovosti in inflacije pa bi lahko potrošniki več varčevali, kar bi vodilo v nižjo potrošnjo in tudi zmanjšanje zaposlenosti.
Inflacija bo 6,1-odstotna
Napovedana inflacija je v danes objavljeni spomladanski napovedi sicer precej višja kot v zimski, ki jo je Evropska komisija objavila februarja. Tedaj je Sloveniji za letos napovedala 3,7-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Glede na tokratno napoved pa bo inflacija v Sloveniji letos znašala 6,1 odstotka, prihodnje leto pa 3,3 odstotka. Ta je blizu tisti za območje držav z evrom, ki za letos prav tako znaša 6,1 odstotka, za prihodnje leto pa 2,7 odstotka.
Kljub trenutni visoki porabi pa se bo v Sloveniji izboljšal položaj javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj se bo s 5,2 odstotka BDP, kolikor je znašal lani, letos znižal na 4,3 odstotka BDP. V letu 2023 se bo še znižal, in sicer na 3,4 odstotka. Slovenski javni dolg bo medtem po napovedih komisije letos znašal 74,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa 72,6 odstotka..
Umar je sicer v nedavno znižani oceni Sloveniji za letos napovedal 4,2-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa triodstotno. Banka Slovenije pa je decembra lani napovedala štiriodstotno oziroma 3,3-odstotno. Slovenski BDP se je lani realno okrepil za 8,1 odstotka, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 odstotka.
Evropska komisija območju evra in EU napoved gospodarske rasti znižala na 2,7 odstotka
Evropska komisija je v svoji prvi gospodarski napovedi od izbruha vojne v Ukrajini znižala napoved gospodarske rasti tudi za EU in območje z evrom, kjer za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast BDP. V tokratni spomladanski napovedi je letošnjo rast BDP v primerjavi s februarsko zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke. Za leto 2023 pa je februarja napovedovala 2,8 odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju.
»Ruska invazija na Ukrajino povzroča neizmerno trpljenje in uničevanje, vpliva pa tudi na okrevanje evropskega gospodarstva. Vojna je zvišala cene energije in še povečala motnje v dobavnih verigah, zaradi česar bo inflacija dlje ostala visoka,« je ob predstavitvi gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Gospodarstvo EU bo še naprej raslo zahvaljujoč odpravljanju ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti med pandemijo covida-19. Ponovno odpiranje storitev, kjer prihaja do tesnih stikov s strankami, močan trg dela ter fiskalni ukrepi za omilitev naraščajočih cen energentov bodo namreč okrepili zasebno potrošnjo.
Rekordna inflacija po Evropi
Na gospodarstva po svetu, tudi evropskega, najbolj vplivajo rastoče cene energentov, ki so močno zrasle že pred vojno v Ukrajini, negotovost v dobavnih verigah pa jih je pognala še višje. To velja tudi za hrano ter druge osnovne dobrine in storitve. Cene energije skrbijo tudi za rekordne ravni inflacije, ki se povečuje že od začetka leta 2021. Za območje evra Bruselj za letos napoveduje 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto območju z evrom napoveduje 2,7-odstotno inflacijo, v uniji pa 3,2-odstotno. Inflacija v evrskem območju bo vrhunec po napovedih komisije dosegla v drugem letošnjem četrtletju, ko naj bi bila 6,9 odstotka, nato pa bo postopoma upadla.
Komisija je februarja območju evra in EU za letos napovedala 3,5-odstotno oziroma 3,9-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 1,7-odstotno oziroma 1,9-odstotno. Napovedi glede inflacije se sicer po Gentilonijevih besedah med državami članicami močno razlikujejo. Razpon pri napovedi za letos znaša od 4,4 odstotka na Portugalskem do 12,5 odstotka v Litvi, za leto 2023 pa od 1,8 v Španiji do 7,1 odstotka na Poljskem.
V Bruslju ob tem opozarjajo, da so tveganja pri napovedovanju gospodarske aktivnosti in inflacije močno odvisne od poteka ruske invazije v Ukrajini, predvsem pa njenih vplivov na energetski trg. Zato so poleg napovedi pripravili še analizo, ki upošteva vpliv višjih cen energentov in tudi prekinitev dobave ruskega plina.
Gospodarska napoved bi bila v primeru uresničitve tega še slabša. Za leto 2022 bi bila 2,5 odstotne točke nižja od zgoraj opisane napovedi, za leto 2023 pa odstotno točko nižja. Napoved inflacije pa bi se za letos zvišala še za tri odstotne točke, za prihodnje leto pa za več kot odstotno točko.
Nižji javnofinančni primanjkljaj in javni dolg
Se bodo pa po drugi strani še naprej izboljševale razmere na trgu dela v EU. Brezposelnost se bo po napovedih komisije letos v EU znižala na 6,7 odstotka, prihodnje leto pa na 6,5 odstotka. V območju držav z evrom pa letos na 7,3 odstotka, prihodnje leto pa na sedem odstotkov.
Prav tako še naprej upada javnofinančni primanjkljaj, in to kljub stroškom ukrepov za omilitev visokih cen energije in podpore za begunce iz Ukrajine. S 4,7 odstotka BDP, kolikor je znašal lani, se bo primanjkljaj v EU letos znižal na 3,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 2,5 odstotka, napoveduje komisija. V območju evra pa se bo letos znižal na 3,7 odstotka, prihodnje leto pa na 2,5 odstotka BDP.
Znižuje se tudi javni dolg, ki pa ostaja nad predpandemično ravnjo. Potem ko je v EU leta 2020 znašal rekordnih skoraj 92 odstotkov BDP in je lani upadel na 90 odstotkov, se bo letos po napovedi komisije zmanjšal na okoli 87, prihodnje leto pa na 85 odstotkov. V evrskem območju pa se je s skoraj 100 odstotkov, kolikor je dosegel leta 2020, lani znižal na 97 odstotkov. Ta trend naj bi se nadaljeval tudi letos, ko bo po oceni Bruslja znašal 95 odstotkov, in leta 2023, ko bo predvidoma znašal 93 odstotkov.
Uvoz energentov povečuje zunanjetrgovinski primanjkljaj območja evra
Območje z evrom je marca po danes objavljeni prvi oceni Eurostata izvozilo za 250,1 milijarde evrov blaga oziroma 14 odstotkov več kot leto prej, uvoz pa se je predvsem zaradi vnovične rasti uvoza energentov povečal za 35,4 odstotka na 266,5 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako nanesel 16,4 milijarde evrov. Trgovina med članicami območja evra se je marca v medletni primerjavi povečala za 21,2 odstotka na 236,8 milijarde evrov.
V prvih treh mesecih leta 2022 se je izvoz območja evra glede na enako obdobje lani povečal za 16,6 odstotka na 666,7 milijarde evrov, uvoz pa za 39,7 odstotka na 719,1 milijarde evrov. Posledično je evrsko območje beležilo trgovinski primanjkljaj v višini 52,4 milijarde evrov, potem ko je imelo v prvih treh mesecih lani za 56,7 milijarde evrov presežka. Trgovina med državami, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, je medtem v januarju, februarju in marcu skupaj znašala 636 milijard evrov, kar je 24,4 odstotka več kot leto prej.
Prva ocena Eurostata kaže, da je bilo v celotni EU gibanje menjave podobno kot v državah z evrom - marca se je izvoz v medletni primerjavi povečal za 12,8 odstotka na 220,5 milijarde evrov, uvoz pa za 40,4 odstotka na 248,2 milijarde evrov. Zunanja trgovina EU s preostalim svetom je tako beležila 27,7 milijarde evrov primanjkljaja, potem ko je imela marca lani 18,7 milijarde evrov presežka.Trgovina med članicami EU se je marca v medletni primerjavi povečala za 19,7 odstotka na 368,7 milijarde evrov.
V prvih treh mesecih skupaj se je izvoz EU povečal za 16,3 odstotka na 592,2 milijarde evrov, uvoz pa za 46,2 odstotka na 673,7 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je tako znašal 81,5 milijarde evrov, medtem ko je presežek v enakem obdobju lani dosegel 48,5 milijarde evrov. Med članicami EU se je trimesečni izvoz glede na enako lansko obdobje povečal v vseh državah članicah z izjemo Malte (-3,0 odstotka). Najvišjo rast izvoza so zabeležili Ciper (+46,0 odstotka), Belgija (+39,0 odstotka) in Hrvaška (+37,0 odstotka). V Sloveniji je bila rast izvoza 29-odstotna, uvoza pa 48-odstotna.
