Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je danes pojasnil, da je stara strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2004, dovoljevala samo podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem. »Prehod s starega na novi strateški dokument pa pomeni, da lahko začnemo prostorsko umeščati drugi blok jedrske elektrarne,« je poudaril minister.
Na Muri ne bodo gradili hidroelektrarn
Po njegovih besedah dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja v državi, ne predvideva natančne lokacije gradnje novega bloka. »Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, strategija le odpira vrata, da se ti postopki začnejo,« je dodal Brežan. Poleg tega strategija, tako minister, odpira vrata večjemu številu malih jedrskih reaktorjev. Vanjo so tudi »eksplicitno zapisali, da na reki Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, kar je bila tudi ena od koalicijskih zavez«. »Rešitve so usmerjene v doseganje učinkovite, trajnostne in inovativne rabe prostora in virov ter v postopni prehod na participativni model upravljanja prostora. Vse to moramo storiti, če želimo prihodnjim generacijam zagotoviti čisto, zdravo in kakovostno okolje,« je strnil minister.
Med konkretnejšimi ključnimi izzivi, ki jih naslavlja dokument, so po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire Lenke Kavčič med drugim neracionalna raba prostora, problematika neenakomerne razpršene poselitve, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidni vplivi podnebnih sprememb. Kot je dejala, zdaj končno razpolagajo z mehanizmi za zaustavitev teh negativnih trendov razvoja. Glede razvoja prometa pa je dejala, da daje dokument poudarek javnemu potniškemu prometu oziroma »hitrejšemu razvoju oblik javnega potniškega prometa tako znotraj širših mestnih območij kot tudi na daljše relacije«.
Poudarek na varovanju narave
Po njenih besedah bo strategija na življenje slehernika vplivala tako, da bo na dolgi rok prinesla boljšo kakovost življenja. »Ne želimo si nadaljnje razpredenosti cestnega omrežja, želimo si varovanja narave in povečanja kakovost bivanja. Širša mestna območja so na neki način koncentracija obstoječih dejavnosti v prostoru in delovnih mest. To ne pomeni, da ne spodbujamo razvoja podeželja. Ravno nasprotno: tudi tukaj je treba zagotoviti primerne pogoje za bivanje, kar pa ne pomeni, če parafraziram, da je treba zgraditi avtocesto do zadnje samotne kmetije,« je dejala in dodala, da je treba v tej luči poiskati druge načine dostopnosti, kot so alternativne oblike prevoza.
Glede očitkov opozicijskih strank, da nova strategija ne rešuje »zbirokratiziranih postopkov« prostorskega načrtovanja, pa so predstavniki ministrstva za naravne vire pojasnili, da omenjeni postopki niso predmet tega dokumenta, temveč zakona o urejanju prostora in graditvi. Po besedah ministra Brežana ključni problem niso postopki umeščanja in graditve objektov, temveč »nerešeni konflikti, ki jih imamo v prostoru«.
Regionalni prostorski načrti bodo morali biti pripravljeni do leta 2026, akcijski načrt za izvajanje strategije pa v pol leta po sprejetju.
