100 najlepših slovenskih popevk: Poletna noč

Marjana Deržaj velja za prvo damo slovenske zabavne glasbe. S svojo izjemno interpretacijo nam je poklonila večne Orion, Ko gre tvoja pot od tod, V Ljubljano, Zvončki in trobentice ... Slednjo je odpela skupaj z Beti Jurković in z Beti sta na Slovenski popevki leta 1964 zapeli Poletno noč. Vsaka v svoji izvedbi. »Bliže so mi bolj intimne pesmi, na primer Malokdaj se srečava,« nam je povedala Beti Jurković, »Poletna noč je močan, herojski poklon ljubezni. Z Marjano sva jo izvedli na različna načina. Bili sva veliki prijateljici, a kot pevki sva se razlikovali. Ona je pela bolj z dušo, jaz pa z razumom.« Večini je ostala bolj v spominu izvedba Marjane Deržaj, avtorica besedila Elza Budau pa je na zgoščenko pesmi s svojimi besedili uvrstila Poletno noč, ki jo je zapela Beti Jurković.

Elza Budau je začela prirejati tuja besedila za Akademski pevski zbor, kjer je pelo nekaj njenih prijateljev. Tekstopiscev je manjkalo, Jureta Robežnika je na Elzo opozoril Janez Martinc, in ko so neuspešno čakali, da tekst za Poletno noč na melodijo Mojmirja Sepeta napiše Gregor Strniša, dvakrat so morali celo prestaviti žirijo, je Robežnik predlagal Sepetu, naj vskoči 22-letna Elza Budau.

O Poletni noči nam je avtorica, sicer diplomirana arhitektka, povedala: »Uradno velja za moje prvo originalno besedilo za popevke in hkrati usodno zame. Namesto da bi projektirala vile, stolpnice, šole in morda še kaj, sem padla v popevkarske vode in ni mi žal. Njeni botri sta bili Beti Jurković in Marjana Deržaj. To so bili časi, ko sta bila pomembna glas in interpretacija. Dobra 'viža' in besedilo. Domišljen aranžma, odlična glasbena spremljava. Zdaj je žal vse kaj drugega. Špekulacija. Cirkus. In tudi zato je Poletna noč postala in ostala naša himna ljubezni. Večna.«

Preberite zadnje članke