Spoprijemanje z obrambami povabljenih je običajno težavno – spominjam se, da je Slavko Bobovnik v Odmevih to kar dobro obvladal – a če temu nisi kos, lahko agresiven gost »vodi« oddajo namesto tebe. Ne verjamem, da se Erika Žnidaršič ne zaveda, kaj jo čaka, če povabi razne Hojse, Mahniče, Černače ali pa vljudne politike, ki pa se izmikajo odgovorom in ponavljajo vedno iste mantre. Morda pa hoče ustvarjati »šov« in prikazati, kako so vsi isti, enako pokvarjeni, ali da je sedanja oblast še najslabša med enakimi? Če to ne drži, bi pomagali tečaji za komunikacijo z ljudmi z osebnostnimi ali z vedenjskimi motnjami, še bolje pa bi jih bilo ignorirati.
Z njenim vodenjem nismo zadovoljni, ko (če) odkriva, sodi ter obsodi istočasno; ko discipliniranim gostom sredi pojasnjevanja odreže besedo, agresivnim pa dopusti, da si vzamejo večji delež oddaje. Ji morda ustreza klevetanje nasprotnikov? Če pa ji zaradi posnetega materiala zmanjkuje časa, bi bilo dobro premisliti o podaljšanju oddaje ali pa o Tarči brez gostov.
Naj se za trenutek pomudim pri zadnjih oddajah. V Tarči o odvzemu krav kmetu pri Krškem so nam naslikali črno-belo podobo. Na eni strani je »nesrečni« kmet, ki ga podpirajo veterinarska, kmetijska zbornica in desnica, na drugi strani pa grda oblast – ki poleg kmetov »zatira« gospodarstvenike, upokojence in zdravnike – povezana z društvi proti mučenju živali in veterinarko, ki je krave protizakonito (?) odvzela. Kriv je tudi protiustavni (?) poslanski zakon, čeprav menda še ni niti implementiran.
Če bi se novinarji potrudili, bi izvedeli, da so bile v resnici nesrečne živali, ki so že leta – bolne in prestrašene zaradi slabega odnosa lastnikov – živele v nemogočih pogojih; da je odvzemov bilo že veliko, a se nihče ni oglašal; da je večina pisala zapisnike ob prevzemu na enak način, pa je to postalo pomembno šele ob prisotnosti političnega interesa.
Večina kmetov dobro skrbi za živali, zavedajo se njihove pomoči za preživetje, nekaterim pa je pomembnejši dobiček. Briga jih. A zagovorniki še za take ljudi najdejo opravičilo ter streljajo v Golobovo gnezdo (tudi) neupravičene puščice. Se še spomnite, kako so se kmetje, živilska industrija in celo zdravniki počutili ogroženi ob Golobovem predlogu – kos mesa manj na krožniku, ob tem ko ga pojemo dvakrat več, kot je evropsko povprečje? Kar kaže na naš odnos do zdravja in podnebnih sprememb. Se tudi vam zdi čudno, da se veterinarji ne zavzemajo za pravice živali, prej nasprotno? In zakaj lahko hitro kritiziramo zdravnike, jih kažemo v negativni luči, veterinarjev in inšpektorjev pa ne? Ker gre za kršenje naših pravic, za živalske pa se običajno tudi mi ne zavzamemo? Dovolj o tem.
V Tarči o sumih financiranja SDS preko različnih obvodov, tudi madžarskih podjetij in Snežiča, smo zaman pričakovali, da bomo izvedeli kaj novega in da bo predstavnik stranke poskušal konstruktivno zavrniti očitano početje. Voditeljica ni ustavila pobalinskega Mahničevega nakladanja, ves čas je napadal vladajoče, da bi zmanjkalo časa ter da bi pozabili, kako so Janša in njegova združba, ti samooklicani domoljubi, zaradi lastnih interesov, kot pravi poslanka Šetinc Pašek, izdali Slovenijo. Šel je tako daleč, da je še Golobovo partnerico zlorabil za razlog, da so MŠP izključili iz stranke. Erika pa nič.
Čemu je takšna Tarča namenjena? Dodatnemu netenju jeze, nezadovoljstva, razdora? Potem je dosegla namen. Nam je koncu oddaje bolj jasno, kaj se dogaja, zakaj smo pristali tu, kjer smo danes, kdo je krivec? Običajno nam ni. Kako naj si potem sami ustvarimo mnenje? Morda bi pomagalo, če bi po oddaji spregovorili strokovnjaki, na primer, katere izjave gostov držijo, ne držijo ali so lažne, vendar se bojim, da je Janšev poseg zavod preveč zadolžil.
Obstaja še ena rešitev, bolj skladna z razpoložljivimi sredstvi, ki si je še vedno ne želim.
Polona Jamnik, Bled
