Če zanemarimo razne mešane štafete ali mešane dvojice, pri katerih gre tako ali tako za povsem enakovredno porazdelitev vlog med spoloma, je športnih disciplin, pri katerih drugi proti drugim tekmujejo ženske in moški, zelo malo. Na misel nam pridejo denimo nekatere discipline pri konjeništvu, kjer so si tekmovalke in tekmovalci tudi precej enakovredni, pa tudi tekmovanju v športu, v katerem je treba krotiti bistveno več kot le enega konjička – avto-moto športu. A ne gre se slepiti: kljub nekaterim precej odmevnim poskusom je ta povsem v domeni moških, pa čeprav ni malo takšnih, ki so prepričani, da bi se precej dobro odrezale tudi nekatere ženske, če bi le dobile priložnost. In če se spet ne slepimo: teh, priložnosti, ni bilo in jih še vedno ni veliko…

Če vzamemo samo kraljico avto-moto športa, formulo 1, pridemo do ugotovitve, da se je na različnih velikih nagradah v vsej zgodovini doslej pojavilo vsega pet žensk, dirko pa sta naposled začeli le dve. Obe Italijanki. Maria Teresa de Filippis je v letih 1958 in 1959 nastopila na treh dirkah, daleč najuspešnejša Lella Lombardi pa med letoma 1974 in 1976 na dvanajstih in je tudi edina dobitnica točk – na dirki za veliko nagrado Španije je bila leta 1975 šesta. Kakor koli, tudi zato, ker se v zadnjih letih nobena ženska ni več prav zares približala nastopu v formuli 1, je, da bi nase lahko bolj opozorile, ter ne nazadnje zato, da bi jih priložnost tekmovati z dirkalnimi bolidi dobilo čim več, Catherine Bond Muir pred tremi leti ustanovila tako imenovano tekmovanje W series, v katerem lahko nastopajo samo ženske.

Doslej le ena prvakinja

Ker jo je vmes, tako kot celotnemu športnemu svetu, tudi W series zagodla pandemija koronavirusa, se je ravno pred kratkim končala šele druga sezona tega tekmovanja, ki je letos štelo osem dirk v šestih državah – tudi na tako legendarnih dirkališčih, kot so Spa-Francorchamps, Silverstone, Hungaroring… Svetovna prvakinja je, tako kot v prvi izdaji leta 2019, postala 23-letna Britanka Jamie Chadwick, ki je zmagala na natanko polovici vseh dirk, vključno z zadnjima dvema v Austinu v Teksasu, in ki že vseskozi ne skriva, da ji W series predstavlja odskočno desko za formulo 1. »Pa ne le meni, kar nekaj nas je deklet, ki si želimo nastopiti med elito. Zagotovo se mi formula 1 še nikdar ni zdela tako na dosegu roke, kot je v tem trenutku, po drugi strani pa se zavedam, da me čaka še veliko trdega dela – moj cilj je, da se vanjo prebijem v roku naslednjih treh let. Verjetno je pred tem naslednji logični korak še formula 3 ali formula 2,« je po zadnji dirki povedala Jamie Chadwick, ki je tudi v skupini razvojnih voznikov pri ekipi formule 1 Williamsu.

Jamie Chadwick je sicer ena od mnogih mladih dirkačic, ki priznavajo, da je tekmovanje W series nekaj najboljšega, kar se jim je lahko zgodilo. »Dekleta, ki imajo rada ta šport, še nikdar niso imela lepše priložnosti, da bi v njem uspela. Pogovarjala sem se z ogromno mladimi dekleti, ki zdaj vidijo dodatno motivacijo, da se preizkusijo v avto-moto športu, ki je potreboval prav nekaj takšnega, kot je W series. Verjamem, da si prav vsi ljubitelji formule 1 želijo, da bi nekoč v njej blestela tudi ženska,« je še povedala Chadwickova.

Hitra rast priljubljenosti

No, da imajo ženske sploh možnost nastopanja v tovrstnem tekmovanju, pa je torej »kriva« omenjena Catherine Bond Muir, po poklicu pravnica, ki pa se je delovanju v pravniških vodah po rojstvu prvega otroka odpovedala in se posvetila svoji prvi ljubezni – športu. »Odkar pomnim, sem bila velika športna navdušenka, pa naj je šlo za formulo 1, kriket, ragbi ali tenis. Služba mi je vselej jemala veliko časa in ko sem šele pri 45 letih dobila prvega otroka, sem jo enostavno morala pustiti. A po dveh letih sem začela razmišljati, da nekaj v življenju še moram početi, in na pijači s prijateljicami je padla ideja, kot strela z jasnega, o ženskem dirkaškem prvenstvu. Ideja se je torej porodila dobesedno ob pijači,« se »začetka pred začetkom« spominja Catherine Bond Muir, ki se je najprej lotila temeljite raziskave. Prišla je do zaključka, da se število mladih tekmovalk v enosedežnih štirikolesnikih že zadnjih deset let vseskozi viša, a da hkrati večina hitro obupa, ker ne dobijo prave priložnosti: »Vse skupaj mi je dalo še dodaten zagon, si pa niti v sanjah nisem predstavljala, da bomo, in to epidemiji navkljub, napredovali tako hitro in vzbudili tako veliko zanimanje pri gledalcih.«

Od »usodne pijače« se je prvenstvo W series namreč do danes razvilo v resno tekmovanje, ki ga je vsega skupaj po televiziji v zadnji sezoni vsaj delno spremljalo več kot pol milijarde ljudi. V tej je nastopalo že devet ekip s po dvema voznicama in nekaj rezervnimi iz skupno 13 držav, vse pa so tekmovale z mehanično identičnimi bolidi tatuus-alfa romeo F3 T-318 in s Hankookovimi pnevmatikami.