Lai je na srečanju z delegati na sedežu svoje Demokratske napredne stranke (DPP) poudaril, da sta »svoboda in demokracija najdragocenejši dobrini tajvanskega ljudstva in sveti gori za zaščito Tajvana«. »To sta tudi temeljni vrednoti, ki si jih delita Tajvan in ZDA, ter temelj dolgoročne stabilnosti partnerstva med Tajvanom in ZDA,« je dejal. Washingtonu se je zahvalil za podporo in dodal, da se veseli sodelovanja.
Pred srečanjem z novoizvoljenim predsednikom, ki je na sobotnih volitvah slavil z nekaj več kot 40 odstotki glasov, se je delegacija mudila na uradu odhajajoče predsednice Tsai, ki bo položaj uradno zapustila 20. maja. 67-letna voditeljica je ocenila, da ima obisk delegacije velik pomen, saj kaže na tesne odnose med Taipeijem in Washingtonom, poročajo tuje tiskovne agencije.
Vprašanje Tajvana sicer ostaja eden glavnih razlogov za trenja med Kitajsko in ZDA, ki so glavna dobaviteljica orožja Taipeiju, v primeru konflikta pa so zavezane tudi obrambi otoka. Kitajska je Laija pred volitvami označila za resno nevarnost in volivce pozvala, naj ga ne podprejo.
Po razglasitvi volilnega izida pa je Peking sporočil, da ta ne bo spremenil osnovnega okvira in trenda razvoja odnosov ali oviral neizogibne ponovne združitve v okviru politike ene Kitajske. Lai je medtem zagotovil, da bo samoupravni otok branil pred kitajskim ustrahovanjem ter ohranjal mir in stabilnost v Tajvanski ožini.
Nauru prekinil vezi s Tajvanom in prestopil na stran Kitajske
Nauru bo odslej Tajvan priznaval kot neodtujljivi del Kitajske, so danes sporočile oblasti v Yarenu, prestolnici ene najmanjših držav na svetu. V Taipeiju so v odzivu na potezo na otoško državo naslovili zahtevo, da nemudoma zapre svoje veleposlaništvo na Tajvanu. V Pekingu so medtem odločitev pozdravili, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Ta sprememba nikakor ne namerava vplivati na naše obstoječe tople odnose z drugimi državami,« je v izjavi zapisala vlada Nauruja, kjer na približno 21 kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot 12.000 ljudi.
V Taipeiju so se na odločitev pacifiške državice hitro odzvali. »Zahtevamo, da Nauru nemudoma zapre svoje veleposlaništvo na Tajvanu,« je sporočil namestnik tajvanskega zunanjega ministra Tien Chung-kwang. Ob tem je ocenil, da je do preobrata Nauruja glede vprašanja Tajvana prišlo po zaslugi kitajske gospodarske ponudbe otoški državi.
V Pekingu so odločitev Nauruja, da bo odslej priznaval politiko ene Kitajske, v okviru katere Peking Tajvan dojema kot del svojega ozemlja, pozdravili. Po navedbah kitajskih oblasti odločitev kaže na to, da je "načelo ene Kitajske v skladu z voljo ljudi in trendi časa".
Nauru je sicer diplomatske vezi s Tajvanom prekinil že leta 2002, vendar jih je tri leta zatem obnovil, potem ko Kitajska ni izpolnila obljub o podpori državi. Tajvan, kjer so v soboto izvolili novega predsednika Laija Ching-teja, tako zdaj v celoti priznava le 12 držav sveta, vključno z Vatikanom, kar je najmanj v zgodovini.
