Solze. A ne solze sreče, ki jih ob športnem slovesu navadno točijo športniki ali športnice, temveč žalosti. Takšne so v sredo polzele po licu nogometnega asa Sergia Aguera, ko je širnemu svetu obelodanil pričakovano novico – zaradi aritmije srca je pri 33 letih sklenil kariero, v kateri je želel doseči še marsikaj. Kljub vsemu je hvaležen za vse lepe trenutke, ki mu jih je dal šport, predvsem pa zdravstvenemu osebju, ki mu je še pred morebitno tragedijo odkrilo srčno napako.
»Moja odločitev je povezana z zdravstvenimi težavami. 30. oktobra sem na tekmi proti Alavesu začutil bolečine v prsih, po temeljitih pregledih pa so mi zdravniki sporočili, da po vsej verjetnosti ne bom več mogel profesionalno igrati nogometa. Od takrat sem novico počasi sprejemal, a ni bilo lahko. Ves čas so mi v glavi odmevale besede enega od zdravnikov, ki mi je brez olepševanja zabičal, da je dovolj. Sporočil bi rad, da sem v karieri naredil vse, kar je bilo v moji moči. Od petega leta sem sanjal, da bom profesionalni nogometaš, a hkrati nisem verjel, da bom kdaj prišel v Evropo. Želim se zahvaliti prav vsem, s katerimi sem v tem času sodeloval, kjer koli. Ponosen sem na svojo kariero, hkrati pa hvaležen, da je do vsega skupaj prišlo zdaj in ne že prej. Ne vem, kaj me čaka v prihodnosti, a sem miren, saj mi veliko ljudi želi dobro,« je s solznimi očmi povedal Sergio Aguero.
V Buenos Airesu rojeni argentinski napadalec je kariero začel v Independienteju, jo nadaljeval v Atleticu iz Madrida in Manchestru Cityju, v letošnji sezoni pa nosil dres Barcelone. Najdlje se je zadržal v Manchestru, kar deset sezon, in že v prvi sezoni z golom v zadnji minuti zadnjega kroga angleškega prvenstva proti QPR Cityju prinesel tretji naslov državnega prvaka. V tem času je s 184 goli na 275 tekmah postal četrti najboljši strelec tekmovanja v zgodovini za Alanom Shearerjem (260), Waynom Rooneyjem (208) in Andrewom Colom (187) ter najboljši tuji strelec, saj je zabil devet golov več od Thierryja Henryja (175). V povprečju je zadetek v angleškem prvenstvu dosegel na vsakih 108 minut, kar je absolutni rekord. Skupaj je zbral 18 hat-trickov ter zatresel mrežo proti 128 različnim nasprotnikom. Med prvim golom, ki ga je v članski konkurenci zabil v dresu Independienteja, in zadnjim za Barcelono je preteklo 16 let in 332 dni. Uspešen je bil tudi v reprezentanci, za katero je na 101 tekmi dosegel 42 golov. Več sta jih le Lionel Messi in Gabriel Batistuta. Zadnjič je dres z državnim grbom oblekel 10. julija, ko je z Argentino prišel do tako želenega naslova južnoameriškega prvaka. Ob tem je v klubih osvojil še pet naslovov prvaka, sedem domačih pokalov in evropsko ligo z Atleticom leta 2010, kariero pa končal s 427 goli na 786 tekmah.
Ob vseh dosežkih pa bo ena Aguerova želja vseeno ostala neizpolnjena. Izjemno se je namreč veselil, da bo kariero sklenil tam, kjer se je vse skupaj začelo – pri Independienteju. Ko je klub v sezoni 2012/13 prvič v zgodovini izpadel iz prve argentinske lige, se je želel vrniti in mu pomagati pri vrnitvi med elito. »Željo sem izdal tudi svojemu agentu, a mi je dejal, da bi me pri Cityju 'ubili', če bi storil kaj takšnega.« Aguero je tedaj ponudil tudi možnost, da financira prihod petih nogometašev, a se mu je klub zahvalil in ga zavrnil. »Zavedam se, da moja vrnitev enostavno ni bila izvedljiva. Zagotovo pa bom kariero sklenil pri Independienteju,« je še dodal tedaj. Račun brez krčmarja, kot se je na koncu izkazalo.
