Ljubljana. Postal sem žrtev spletnega izsiljevanja. Neznanka mi grozi, da bo objavila moje fotografije na spletu in mi tako uničila življenje. Nakazal sem že kar nekaj denarja, vendar zahteva čedalje več. Sem pod zelo hudim stresom, ne vem, kaj naj storim ... Tako se začnejo številne prijave izsiljevanja z intimnimi posnetki, znane tudi pod imenom sextortion. Lani jih je center za kibernetsko varnost SI-CERT obravnaval rekordno število, 98 (predlani 59). A jih je v resnici še več, saj se večina žrtev sploh ne obrne po pomoč. Najpogostejša tarča so mladi odrasli moški.

Ta vrsta spletne goljufije se je pri nas prvič pojavila leta 2015, lani pa je bil porast res izrazit. Storilec prvi stik z žrtvijo največkrat vzpostavi na instagramu ali facebooku, pogosto tudi prek aplikacij za zmenke (btrfly, tinder in podobno). Običajno neznanka z izzivalno profilno fotografijo pošlje prošnjo za prijateljstvo in začne pogovor. Žrtev prepričuje, naj ji pošlje svoje gole fotografije. Ko jih prejme, pa začne groziti, da jih bo poslala žrtvinim prijateljem, družini, nadrejenim, če ji ne bo nakazala določene vsote denarja. Včasih tudi več tisoč evrov. Dogaja pa se tudi, da storilci zmontirajo intimne fotografije, ki so videti kot žrtvine, in jo potem z njimi izsiljujejo.

Zahtevali bodo vedno več

»Za izzivalnimi profili na družbenih omrežjih se skrivajo organizirane kriminalne združbe, katerih edini cilj je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali sami pošljejo svoje gole fotografije. Napadalci so večinoma iz afriških držav, kjer je kazenski pregon močno omejen. Zato je toliko pomembneje preprečiti, da bi se sploh znašli v takšni situaciji. Zato nikoli ne privolite v izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki ste ga spoznali na družbenih omrežjih,« svetujejo v SI-CERT. Prav tako nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo izsiljevalci po plačilu sporne posnetke izbrisali. »Nasprotno, zahtevali bodo vedno večje zneske,« opozarjajo. Izkušnje kažejo, da četudi jih žrtev blokira na enem omrežju, poskušajo priti z njo v stik na najrazličnejše načine, tudi prek drugih profilov. Izsiljevanje se običajno konča kmalu po tistem, ko žrtev v celoti prekine komunikacijo in ne odgovori več na nobeno sporočilo.

Kar zadeva spletne zmenke, SI-CERT svetuje naslednje. Prvič, ne izmenjujte intimnih fotografij in posnetkov. S tem povsem izgubimo nadzor nad nadaljnjim deljenjem in objavo, umik vsebin s spleta pa je skoraj nemogoč. Drugič, vsaka prošnja za denar je sumljiva. Tretjič, nikoli ne vpisujte podatkov kreditne kartice na povezavi, ki nam jo sogovornik pošlje prek pogovornih aplikacij. In četrtič, ne nasedajte povabilom v kriptoinvesticijske posle. Na aplikacijah za zmenke so pogosto ljudje, ki najprej vzpostavijo romantično razmerje, nato pa svoje tarče začnejo prepričevati o tovrstni naložbi.