Paco Gento sodi v tisto prvo zlato generacijo igralcev madridskega Reala, ki so serijsko osvajali Ligo prvakov; skupaj z njim sta v napadu igrala tudi denimo neprekosljiva Alfredo di Stefano in Ferenc Puskas – s tem da je Gento edini, ki ni osvojil samo petih naslovov Lige prvakov v nepozabnem obdobju Di Stefana (1956–1960), ampak tudi tistega v letu 1966, ko je Real v finalu premagal beograjski Partizan.
Ironija je res zgodovinska, saj smo v nedeljo zvečer pisali o tem, da je ob Realovi osvojitvi letošnjega superpokalnega naslova sedanji kapetan Madridčanov, Brazilec Marcelo, osvojil 23. lovoriko s tem klubom in se na lestvici osvajalcev števila trofej izenačil prav – z Gentom. Ki je dva dneva zatem preminil.
Gento je skratka igral za Real v letih od 1952 do 1970 in v 18 sezonah osvojil ne samo omenjenih 6 naslovov zmagovalca Lige prvakov, ampak tudi 12 naslovov španskega nogometnega prvaka. Za madridski klub je igral 600 tekem in dosegel 182 zadetkov, s čimer je še danes osmi najboljši napadalec v zgodovini kluba; 43 tekem pa je Gento odigral tudi za špansko nogometno reprezentanco.
