V Narodni galeriji bodo v prihodnjem letu pripravili razstavo tiskov nizozemskega slikarja Rembrandta van Rijna, na kateri bo na ogled nekaj najpomembnejših umetnikovih tiskov, grafični plošči, listi njegovih sodobnikov in tudi nekaj del umetnikov 19. in 20. stoletja, v katerih grafičnem opusu je slikar odmeval. Izbor so pripravili skupaj s kustosom iz muzeja Rembrandtova hiša Epcom Runio, ki bo tudi prispeval besedila za razstavni katalog. Ker so tovrstna dela lahko razstavljena le tri mesece, bo razstava na ogled le do sredine poletja. Jeseni pa bodo zato pripravili razstavo kiparja Ivana Zajca (1869–1952), ki bo prvi monografski pregled umetnikovega dela. Zajčev opus je obsežen: poleg javnih spomenikov in nagrobne plastike je ustvarjal tudi portrete in manjšo žanrsko plastiko, javnosti pa je najbolj znan kot avtor Prešernovega spomenika.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije za prihodnje leto napovedujejo razstavo Kruha in iger, Slikarstvo Toneta Kralja, ki bo ponudila vpogled v njegovo slikarsko produkcijo v času druge svetovne vojne in njegovo videnje medvojnega časa. Osrednji del razstave bo posvečen sliki z naslovom Panem et circenses (Kruha in iger), ki ima zanimivo zgodovino. Platno je poslikano z obeh strani. Prednja stran slike z naslovom Streljanje talcev, 14. 10. 1942 je javnosti že dolgo poznana, hrbtna stran s prizorom Panem et circenses pa je bila do nedavnega zakrita s premazom. Nastala je pred prednjo upodobitvijo, in sicer med letoma 1941 in 1942, v času, ko je umetnik bival na Primorskem in ustvaril vrsto prepoznavnih del.
Figuralika in ženske umetnice
V Galeriji Cukrarna bo osrednja razstava z naslovom Figuralika na ogled od aprila do avgusta. Tematizirala bo pojem figuralike v slovenskem likovnem prostoru z deli pomembnih ustvarjalcev različnih generacij, ki so to tematiko ponotranjili in jo interpretirali na svež, premalokrat viden način v slovenskem prostoru. Združila bo dela več kot 25 avtorjev, med drugim bodo na njej zastopani Dragica Čadež, Milan Erič, Zdenko Huzjan, Lojze Logar, Erik Lovro, Franc Mesarič, Silvan Omerzu, France Peršin, Dušan Prih Hup, Matej Stupica, Marko Šušteršič in Milena Usenik.
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo osrednjo razstavo posvetili ženski ustvarjalnosti med letoma 1850 in 1950. Razstava Ali je (bil) spol pomemben? Kaj bi dekleta morala vedeti? Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950, ki jo bodo odprli sredi novembra, bo razširila pogled na slovensko moderno in v središče postavila tiste ženske, ki so na začetku 20. stoletja začele posamično premagovati ovire na poti osamosvajanja in uveljavljanja žensk v javnem prostoru. Predstaviti želijo avtorice, katerih dela hranijo v likovni zbirki muzeja – med njimi Henriko Langus, Ivano Kobilca, Elzo Kastl, Henriko in Avgusto Šantel, Heleno Vurnik, Miro Pregelj, Eldo Piščanec –, ter dela umetnic, ki jih hranijo sorodne institucije. Z razstavo ne želijo le predstavljati posameznih opusov, pač pa opozoriti na kontekst, znotraj katerega so umetnice delovale. Razstava bo dvodelna – v Mestnem muzeju Ljubljana se bodo osredotočili na slikarke in kiparke, v Galeriji Jakopič pa bo pozornost namenjena arhitektkam, oblikovalkam in fotografinjam.
