Predlog za odločanje o odložilnem vetu na vladno novelo zakona o RTVS je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Med drugim jih moti hitrost pri menjavi organov odločanja v zavodu. Tem namreč mandat po zakonu preneha veljati z dnem uveljavitve novele, medtem ko se novouvedeni svet RTVS konstituira najpozneje v roku 60 dni. To po mnenju DS predstavlja nerazumno kratek čas.
Po navedbah vlade pa je namen novele spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se strankarska politika umakne iz njega, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve ter da se zavod vrne javnosti in zaposlenim, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Novela po navedbah ministrstva za kulturo povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe, krepi vlogo varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter upošteva priporočila Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev.
Novela med drugim namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ, medtem ko jih po zdaj veljavnem zakonu imenuje 21, od tega 16 na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe, pet članov pa na predlog političnih strank.
V predstavitvi stališč so v SDS in NSi ocenili, da je bil z nujnim postopkom obravnave zlorabljen poslovnik. Nenazadnje so kritični do tega, da v novem svetu zavoda ne bo predstavnika gledalcev in poslušalcev programov RTVS. Prav tako tudi DZ ne bo imel nobene vloge pri imenovanju članov sveta, so izpostavili v SDS. V NSi pa so poudarili, da se v imenu depolitizacije izvaja popolna politizacija zavoda«.
V poslanskih skupinah koalicije so novelo pričakovano podprli. V SD so dejali, da je dovolj cenzure in vplivanja na uredniško in novinarsko avtonomijo. Javna RTVS po njihovih besedah ni niti naša niti vaša in ne sme biti nikoli več tarča politike. Čas je, da zaposleni in civilna družba dobijo odločilen glas pri njenem upravljanju, so pozvali.
V Levici so veto ocenili kot slepilni manever in provokacijo DS. Z novelo se zelo mudi, saj je novinarska svoboda na zavodu ogrožena, raven poklicnih standardov pa je padla, so izpostavili. Novela bo po njihovem pojasnilu zajezila nadaljnje uničevanje zavoda in zaščitila zaposlene.
V Svobodi pa so dejali, da je treba javno RTV zaščititi pred političnim plenjenjem. Kaj se dogaja na RTVS, po njihovem opozorilu jasno kaže tudi imenovanje direktorja vladnega urada za komuniciranje v mandatu vlade Janeza Janše Uroša Urbanije na položaj direktorja Televizije Slovenija.
SDS vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma
V SDS so vložili nekaj več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Kot je na današnji novinarski konferenci dejala poslanka Alenka Jeraj, se jim pri noveli zakona o RTVS zdi sporno, da so v DZ zakon obravnavali po nujnem postopku, saj je tako iz razprave izključena civilna družba, prav tako pa o njem ni bilo opravljene javne razprave. »Očitno je to modus operandi te vlade,« meni Jerajeva.
Zakonu po besedah Jerajeve v SDS nasprotujejo, ker državnemu zboru odvzema pravico do imenovanja. »Tukaj nas nekdo prepričuje, da izbranci ljudstva, ki smo izvoljeni in predstavljamo določeno število volivcev, ne smemo oziroma nismo usposobljeni, da bi sprejemali odločitve v zvezi z imenovanjem programskega sveta,« je še izpostavila.
Meni, da zakon »obglavlja« programske svetnike, ki so po njenih navedbah ustavno varovani, prav tako pa bi z zakonom prišlo do konca neodvisne in samostojne RTVS.
Idejo referenduma podpirajo tudi v opozicijski NSi. Menijo namreč, da je objektivnost medijev tako pomembna, da je nujni postopek po katerem je DZ obravnaval vladno novelo zakona, nesprejemljiv. »Podpiramo tudi javno razpravo v obliki referenduma in jo bomo podprli,« je v izjavi za medije dejal poslanec NSi Janez Žakelj. Kako aktivni bodo sicer pri zbiranju podpisov za izvedbo referenduma in v morebitni referendumski kampanji, pa se bodo po njegovi besedah v stranki še pogovorili.
