Sobotno deževno dopoldne je bilo kot nalašč za partijo ali dve šaha. Vsaj tako sta povedala Dušan Marovič in Jurij Bavdaž, od nekdaj Savčana, ki sta se udeležila prvega Savskega šahovskega turnirja, ki je potekal v spomin na šahista Marjana Lenardona - Lendija. Pobudnika turnirja sta bila Tim Bučar in Lendijeva hči, pianistka Ana Šinkovec Burstin. »Morda se je oče izgubil v življenju, vendar je bil zelo inteligenten. Igral je šah, govoril je sedem jezikov. Ko je bil tukaj, kjer je danes Knjižnica reči, še lokal, je cele dneve posedal v njem in s prijatelji igral šah. To je tudi najraje počel,« se je očeta spominjala Šinkovec-Burstinova, ki je v spomin nanj želela narediti nekaj lepega. »Ko je Tim Bučar na facebooku objavil, da si želi organizirati turnir v šahu, sem k projektu povabila še sošolca iz osnovne šole, prav tako Savčana, Roka Trkaja. In v treh dneh smo pripravili prvi Savski šahovski turnir z uradno sodnico FIDE Špelo Orehek iz domžalskega šahovskega kluba,« je zadovoljno povedala sogovornica, ki ni skrivala navdušenja niti nad odličnim odzivom Savčanov.
Več kot polovica otrok in najstnikov
Kar 42 prijavljenih igralcev se je ob 10. uri posedlo za igralne deske. Po kratkem uvodu, v katerem je sodnica Orehkova podala jasna navodila igre, so si pari segli v roke in turnir se je lahko tudi uradno začel. Med drugim smo lahko spremljali igro evropskega poslanca Milana Brgleza, ki se je turnirja udeležil na povabilo Tima Bučarja. »Bil je edini, ki se je odzval mojemu vabilu. Priznam, da zelo rad igram šah, zato je bila moja želja v Savsko naselje pripeljati turnir, ki bi na nov način povezal sosesko in ljudi, ki tukaj živijo. In med drugim mi je uspelo tudi izvedeti, da je poslanec Brglez med študijem zelo veliko igral šah,« je povedal Bučar, ki je bil v času odmora med turnirjem zadolžen še za peko palačink. Zaradi druženja in veselja do igranja šaha se je turnirja v Savskem naselju udeležil tudi distrofik Aleksander Praprotnik.
Medtem ko je turnir potekal v tišini, tudi vseh 22 otrok in najstnikov je igro vzelo zelo resno, smo lahko poklepetali s sodnico Orehkovo, ki jo tovrstni turnirji še posebno veselijo. »Izjemno me veseli, da se tako znotraj lokalne skupnosti organizirajo dogodki za člane oziroma za prebivalce. Tudi zato sem se z veseljem odzvala povabilu za pomoč pri organizaciji. Zagotovo je to eden od najboljših načinov popularizacije šaha, navdušena pa sem nad velikim zanimanjem tako med mladimi kot tudi med starejšimi. Ne nazadnje igranje šaha prinaša mnogo pozitivnih stvari. Od koncentracije do spoznavanja novih ljudi in samega druženja. In tako dobrega odziva, iskreno povedano, za prvi turnir nihče od organizatorjev ni pričakoval,« je povedala.
Turnir naj postane tradicionalen
Da so mladi držali ritem turnirja, ne gre zanikati. Prav vsi osnovnošolci, s katerimi nam je med odmorom uspelo poklepetati ob škatli čokoladnih piškotov, pa so se strinjali, da pogrešajo Nejca Mesesnela, nekdanjega učitelja kemije na Osnovni šoli Savsko naselje, ki je še lani na šoli vodil šahovski krožek. »Res nas je veliko naučil in letos smo bili zelo razočarani, da se na šoli ni našel nihče, ki bi si želel še naprej delati z nami,« so bili iskreni učenci razrednega pouka. Osemletni Iskri, ki se je turnirja udeležila skupaj z mamo, sta šah predstavila starejša sestra in oče. »Ker mi je bila igra zelo všeč, sem se lani priključila šahovskemu krožku na šoli in tudi meni je žal, da ga letos ni. Imam pa srečo, da lahko šah še vedno igram doma, z družino,« je povedal deklič, ki je prvo igro odigral z Janom iz paralelke in jo tudi dobil.
Prav vsi, tako staro kot mlado, pa so si bili konec dneva enotni: turnir mora postati tradicionalen. Kajti, kot sta zatrdila tudi Dušan in Jurij, je veliko bolj zabavno igrati šah v dvorani z drugimi šahisti kot v svoji dnevni sobi.
