Aleksander Svetelšek bo očitno tisti, ki bo zagrizel v kislo jabolko, saj informacije o finančnem stanju in tudi odnosih med zaposlenimi v celjski bolnišnici, katere vajeti bo prevzel, niso spodbudne. Pravzaprav so alarmantne, če gre verjeti besedam nekdanjega zdravstvenega ministra Sama Fakina, ki v svetu zastopa interese zdravstvene zavarovalnice. A Svetelška tega izziva ni strah. Kot je dejal, bo skušal najprej ugotoviti, kako je prišlo do tako visoke izgube, zatem pa se bo osredotočil na sanacijski program, v okviru katerega bo predvidel vse, od merjenja učinkovitosti zaposlenih do produktivnosti, čakalnih vrst in še kaj. »V projekt sanacije bodo vključeni vsi, pričakujem tudi predloge zaposlenih in upam, da bodo tudi sami zainteresirani, da se razmere uredijo,« je optimistično napovedal Svetelšek po tem, ko so mu člani sveta prižgali zeleno luč, da se zavihti na direktorski stolček.
Od naj Celjana do odstopljenega menedžerja
Svetelšek prihaja s Kozjanskega, natančneje iz Šmarja pri Jelšah. Tam ima pod Jelšingradom hišo, ki je še danes obdana z obilo zelenja. Svojo kariero je, kot inženir kmetijstva, začel v šmarskem Hmezadu, kjer je bil direktor pred tem že njegov oče, nadaljeval pa jo je v mariborskem Horizontu. Pozneje je na Fakulteti za management v Kopru diplomiral iz ekonomije. Medijsko prepoznaven je postal leta 2001, ko je prevzel vodenje celjskega Engrotuša in se obdal s timom zvestih sodelavcev. O sebi je dejal, da je človek sprememb, in dodal, da je vsako podjetje treba prilagoditi evropskim standardom in mu zagotoviti intenzivno rast. Da se je Celjanom prikupil, daje slutiti tudi prvi naziv naj Celjana, ki si ga je pridobil predvsem zaradi razvoja in gospodarske rasti Tuša. Leta 2009 so se odnosi z Mirkom Tušem skrhali, še istega leta pa je postal predsednik uprave našega največjega naftnega trgovca Petrola. Bil je na lestvici najvplivnejših ljudi Kozjanskega in Obsotelja, s predsedniškim mandatom so ga zato okitili tudi člani Združenja Manager.
A je bil na tem položaju le do januarja 2011, ko je odstopil sam. Ko so se začeli pojavljati očitki o vrsti domnevno spornih poslov v Petrolu, predvsem kupčkanju s terjatvami odvetnika Dušana Korošca do SCT, je sam odstopil tudi s položaja prvega moža Petrola. Bil pa je tudi član nadzornega sveta Pivovarne Laško ter član NS Prva Group, predsednik slovenskega naftnega komiteja ter podpredsednik kinološke zveze. Mimogrede, član slednje je še danes, vse od leta 1988 pa tudi mednarodni kinološki sodnik, ki na razstavah ocenjuje kar 15 pasem psov. Sam prisega na nemške ovčarje in v družbi enega od njih ga videvajo tudi domačini. Svoje zasebno življenje v javnosti nikoli ni izpostavljal. Ni pa skrivnost, da je srce že pred leti oddal Saši Likovec Svetelšek, aktualni županji občine Hrpelje - Kozina, s katero se je vmes celo razvezal in znova poročil. To, da veliko časa preživita vsak na svojem koncu Slovenije, ona v obalno-kraški regiji, on na Kozjanskem, zanju očitno ni ovira. Je tudi oče dveh otrok, velik ljubitelj in dober poznavalec vin, pogosto sede na kolo, poleti pa jadra.
Težko prenese kritiko
A zanimivo, če je bil kot predsednik Petrolove uprave Svetelšek izbran iz krogov blizu levici, mu je zdaj na stolček direktorja celjske bolnišnice pomagala desnica. Čeprav se javno nikoli ni politično opredeljeval, niti kandidiral na kateri koli strankarski listi, pa proti politiki ni povsem imun. Nobena skrivnost namreč ni, da velja za človeka »iz kroga gospodarskega ministra Zdravka Počivalška«, prav slednji naj bi lobiral zanj, da prevzame krmilo bolnišnice z več kot 2000 zaposlenimi. Ko je bil še na čelu Engrotuša, je bolnišnici pogosto doniral, njegovih sposobnosti pa ne zanikajo niti tisti, ki so delali z njim v Petrolu. Prav on je namreč zastavil številne uspešne akcije, s katerimi je želel pospešiti prodajo. In v Petrolu so menda prav v času njegovega vodenja uvedli ponujanje čokoladic in podobnih artiklov pri blagajni, s čimer se je prodaja precej povečala, tovrstna praksa pa se je v Tuševih prodajalnah obdržala vse do danes.
Je bil pa Svetelšek vselej zelo občutljiv za kritike, ki mu niso bile po volji. In ni skrivnost, da je brez težav vlagal tudi tožbe proti novinarjem, kadar mu kakšen članek ni bil po volji. In marsikoga celo povabil na pogovor, na katerem je bil ta deležen »lekcije«, kako se poroča. Ko je pred leti napovedal tožbo proti Reporterju, je zato najel eno najvplivnejših odvetnic. A njegov vpliv in ugled sta se po sestopu z direktorskih stolčkov v Tušu in Petrolu hitro topila. Zadnjih deset let se v javnosti ni veliko pojavljal. Nazadnje smo o njem poročali leta 2016, ko se je neuspešno potegoval za direktorja zdravstvenega doma v domačem Šmarju pri Jelšah. Takrat naj bi ga spodnesla neustrezna izobrazba, saj je imel takrat le visokošolsko izobrazbo, ne pa tudi univerzitetne. Pred dvema letoma je magisterij z naslovom Pomen statusa družinskega podjetja pri nakupnih odločitvah potrošnikov opravil na zasebni fakulteti Doba. Zadnjih nekaj let je, po javno dostopnih podatkih, prek zasebnega podjetja SA & SA svetoval Žitu, Perutnini Ptuj, podjetju Jagros, Babycentru in drugim družbam. Podjetje pa je zaprl, tako je razvidno z Ajpesa, 19. februarja letos.
Nazadnje se je njegovo ime v medijih znašlo decembra lani, ko je moral zaradi spornega posla v Engrotušu na celjsko sodišče. Omenjena družba namreč od njega terja 6,3 milijona evrov. Gre za znesek posojila, ki ga je pred več kot desetletjem najela makedonska družba bratov Miladinov od frankfurtske banke LHB, ta sodi v skupino NLB, in ga zavarovala z menicami za terjatve od dobav, opravljenih za celjsko podjetje Engrotuš. Poroštvo za poplačilo terjatev naj bi podpisal prav Svetelšek, ki pa trdi, da je bila garancijska izjava ponarejena, čeprav naj bi pristnost njegovega podpisa potrdil tudi sodni izvedenec. Engrotuš je sicer dolg po obrokih banki v celoti poravnal, vračilo pa zdaj po sodni poti terja od Svetelška.
Kako bo Svetelšek kos novim nalogam, bo pokazal čas. In morda mu bodo njegove menedžerske sposobnosti prišle prav, četudi gre za ceh, ki je za vsako vlado vselej trd oreh. Navsezadnje prevzema vajeti poslovnega in ne strokovnega direktorja.
