Zamišljena podoba

Jerajeva razstava se upira misli tistega, ki jo je proizvedel, in tistega, ki se jo trudi prepoznati. Jacques Ranciere pravi, da ta nedoločenost postavlja pod vprašaj razmik med dvema idejama podobe, podobo kot dvojnico neke stvari in podobo, pojmovano kot operacijo umetnosti. To pa ni sestavna lastnost vsake podobe, ampak je igra razmikov med več funkcijami podob, ponujenih na isti površini. Jeraj pokaže na razmik med umetniško obliko, obliko, ki jo določa namen umetnosti, in estetsko obliko, ki jo zaznavamo brez koncepta in zavrača vsako obliko končnega namena. Pred nami je umetnost »estetskih idej«, ki se jo da misliti preko koncepta figure in pomeni prepletanje več režimov izraza ter delo več umetnosti in več medijev.