Zadnja dva dneva 108. dirke po Franciji nista imela več pravega tekmovalnega naboja. V prvi deseterici v skupnem seštevku ni bilo nobenih sprememb, potekala je le borba za prestižni etapni zmagi.
Pred začetkom 108. dirke po Franciji se je veliko pričakovalo od 20. etape, 30,8 kilometra dolge vožnje na čas. Izjemni Tadej Pogačar (UAE Emirates) pa je z izvrstnimi predstavami skupnega zmagovalca odločil že pred sobotno vožnjo na čas. Dvaindvajsetletni slovenski čudežni deček je zavoljo več kot pet minut prednosti v skupnem seštevku kronometer odpeljal preudarno in z osmim časom le potrdil drugo zaporedno zmago na dirki vseh dirk. »Šel sem kar na polno, a bilo je manj adrenalina kot v peti etapi,« je svoj nastop opisal Pogačar, nasmejan do ušes, saj se je zavedal, da je tudi uradno novi-stari kralj dirke. »Užival sem vsak kilometer, bilo je toliko navijačev. Ko sem prečkal cilj, sem bil tako vesel, da tega ne znam opisati.«
Kronometer je z izjemno vožnjo dobil Belgijec Wout Van Aert (Jumbo-Visma), ki je vse tekmece premagal za več kot dvajset sekund. »Zmaga v vožnji na čas na Touru je bila eden mojih največjih ciljev v karieri. To je popoln dan zame,« je bil z uspehom zadovoljen Van Aert. Izjemni Belgijec pa je vse svoje sposobnosti pokazal tudi na nedeljski paradi šampionov, kjer je preprečil 35. zmago Marka Cavendisha in slavil drugo zmago zaporedoma. Pogačar je ciljno črto na Elizejskih poljanah prečkal varno v glavnini in veliko slavje se je lahko začelo.
Na zmagovalni oder je tako kot lani prišel po tri majice. Tadej Pogačar je v Pariz zopet prikolesaril v vlogi nosilca pikčaste, bele in rumene majice. »Tudi letos bom govoril iz srca in nisem pripravil nobenega govora,« je na odru za zmagovalce začel Pogačar. »Hvala družini in dekletu, ki mi ves čas stojijo ob strani. Hvala tudi vsem navijačem, ki ste nas podpirali. Upam, da se drugo leto vrnemo brez mask. Sem najsrečnejši človek na svetu,« je zaključil 22-letnik.
Pot do druge krone v Parizu
Tadej Pogačar je do svoje druge zmage na Touru prišel na izjemen način, s prednostjo več kot petih minut. »Treba je preživeti prvi teden,« so pred začetkom Toura opozarjali številni kolesarski strokovnjaki. Stavek, ki se je izkazal za ključnega. Kaotične prve tri etape v Bretaniji so poskrbele za številne padce in tudi selekcijo favoritov. Med osmoljenci se je znašel tudi Pogačarjev največji konkurent Primož Roglič (Jumbo-Visma), ki je zaradi posledic padca v tretji etapi moral predčasno zapustiti Tour. Sicer je tudi Pogačar občutil trdoto asfalta, a njegov padec v prvi etapi ni imel nobenih posledic. »Nisem jaz kriv, da se je dirka razvila tako,« je 22-letnik kasneje na dirki opravičeval svojo veliko prednost.
Po uvodnih treh etapah so se razmere na cestah malce umirile, Tadej Pogačar pa je tekmecem prvič nagnal strah v kosti v peti etapi. Prepričljivo je dobil vožnjo na čas in poslal jasno sporočilo, da si resno želi braniti naslov. Zgodbo o ubranitvi skupne zmage je dokončno zapečatil v prvi alpski etapi, osmi dan Toura.
Dvaindvajsetletnik je pokazal, da se je dirkanje na velikem odru zadnja leta spremenilo. Tour se ne dobiva več na način, da ekipa vsak dan z ostrim tempom lomi tekmece, ki nato odpadajo drug za drugim, zmago pa slavi kapetan najmočnejše ekipe. Takšen način dirkanja v sodobnem kolesarstvu ne prinaša več velikih razlik in kaj hitro se lahko vse zalomi v enem dnevu. To je najbolje na svoji koži lani občutil drugi slovenski kolesarski as Primož Roglič.
Pogačar je pokazal, da je treba razumeti kolesarstvo in dobro opazovati nasprotnike. Težke razmere (mraz in dež) je dodobra obrnil v svoj prid. Videl je, da konkurenti trpijo, sam pa je sprožil napad. Kot se je izkazalo, odločilnega. Od konkurentov se je pogumno odlepil več kot 30 kilometrov pred ciljem, na predzadnjem vzponu dneva. Oblekel je rumeno majico, pred največjimi konkurenti pa si je privozil več kot pet minut prednosti v skupnem seštevku. Tour je bil praktično odločen, česar se je zavedal tudi sam. »Mislim, da je odslej moj največji tekmec in sovražnik Tadej Pogačar,« je takrat dejal Pogi, ki majice vodilnega na Touru do cilja v Parizu ni več slekel.
Izjemna podpora iz avtomobila
S prevzemom rumene majice je na preizkušnjo postavil svojo ekipo, ki se je znašla v povsem novem položaju. Odzvala se je odlično, veliko zaslug pa gre strokovnemu vodstvu. Športna direktorja Andrej Hauptman in Allan Peiper sta močno zaslužna za uspehe mladega Slovenca. Med seboj so razvili poseben odnos, Pogačar pa jima v celoti zaupa. »Vsi so čakali na našo napako, a je niso dočakali,« je dejal Andrej Hauptman, ki je iz vozila dirko spremljal vse tri tedne. Ekipi je dajal odlična navodila in ohranjal mirno kri. Brez težav so etape prepuščali ubežnikom, prišli v cilj tudi z več kot desetimi minutami zaostanka. A vedno so poskrbeli za to, da med ubežniki ni bilo nevarnega kolesarja, ki bi lahko v skupnem vodstvu ogrozil Pogačarja.
Dvaindvajsetletni kolesar se je ekipi za odlično opravljeno delo zahvalil na najboljši možen način, s še dvema etapnima zmagama v Pirenejih. To sta bili edini etapi, na katerih so ekipno načrtno držali ubežnike na varni razdalji, Pogačar pa je nato v finišu strl prav vse in je le še pristavil češnjo na vrhu torte izjemnemu uspehu. »Res je lepo biti član te družine. Hvala ekipi UAE Emirates,« se je Pogačar zahvalil sotekmovalcem.
Na sceni tudi Mohorič in Mezgec
Dvaindvajsetletnik s Klanca pri Komendi pa ni bil edini slovenski kolesar na Touru, ki je opozoril nase. Za to, da je Slovenija najuspešnejša nacija na 108. dirki po Franciji, ima veliko zaslug tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki je bil eden najbolj borbenih kolesarjev na Touru. Na veliko sceno je z uspešnima begoma stopil v sedmi in devetnajsti etapi. Mohorič in Pogačar sta tako skupaj poskrbela za kar pet slovenskih etapnih zmag, kar Slovenijo uvršča v sam vrh uspešnosti posameznih nacij skupaj z Belgijo.
Odlično je svojo vlogo pomočnika opravljal tudi Luka Mezgec (BikeExchange), ekipa pa mu je enkrat dala tudi proste roke pri lovljenju vrhunske etapne uvrstitve. Mezgec jo je unovčil z izjemnim petim mestom. Še za mesto boljši je bil v sprintu sredi Pariza. Rezultati, ki so bili za slovensko kolesarstvo še pred nekaj leti znanstvena fantastika, danes pa lahko mirno trdimo: Slovenci so zaznamovali 108. dirko po Franciji.
