»Pred nami so odločilne državnozborske volitve. Zaupanje v politiko se je v zadnjih dveh letih občutno znižalo. Ljudje so naveličani populizma, sprenevedanj, praznih obljub, neopredeljene tako imenovane sredine in praznih političnih fraz. Dovolj imamo, da se vse vrti samo okoli tega, kdo si obeta kakšen stolček ali privilegij. Dovolj imamo trgovanja z glasovi, afer in skrivnih kupčij,« je na na ograjenem Trgu republike povedala Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus,

Kot je dejala, se v Iniciativi Glas ljudstva govori o vsebini. »Tu smo, da odpiramo pomembna družbena vprašanja, izpostavljamo probleme in predlagamo jasne in izvedljive rešitve. Dovolj imamo tega, da se nas ne sliši in da se ne upošteva glasu ljudstva. Zato smo oblikovali politične zahteve, ki predstavljajo drugačno politiko. Tako, ki bo v ospredje postavila ljudi in okolje, ne pa kapital,« je poudarila.

138 zahtev iz 11 tematskih področij

Jarčeva je pojasnila, da so izoblikovali 138 zahtev, ki so razdeljene na 11 tematskih področij - od reforme političnega sistema in demokracije prek izobraževanja in znanosti, zdravstva, zelene infrastrukture in zaščite narave ter stanovanjske problematike, do dostojnega dela in socialnih pravic, kulture in medijev, vladavine prava, gospodarstva in javnih storitev.

Med njimi je, kot je dodala, tudi 30 prednostnih zahtev, ki bi jih bilo nujno realizirati do konca leta 2022. Po njenih besedah gre za strokovne zahteve, ki naslavljajo ključne izzive za prihodnost Slovenije in hkrati predstavljajo nabor vprašanj, ki so pomembna za volivke pri odločanju na prihajajočih volitvah.

»Zahteve so nastajale skozi več mesecev intenzivnega kolektivnega sodelovanja, preverjanja in usklajevanja. Oblikovane so bile od spodaj navzgor; preko protestov, ljudskih skupščin, programske usmeritev organizacij in dela strokovnjakov. Novembra smo predstavili 96 osnovnih predlogov in odprli dvomesečno javno razpravo, preko katere so ljudje lahko podajali svoje predloge, komentarje, organizirali smo štiri tematske ljudske tribune in nabirali mnenja ljudi iz cele Slovenije,« je povedala Tea Jarc.

Kot je dejala, se še nikoli v zgodovini Slovenije ni povezalo ter vzpostavilo aktivno sodelovanje in zavezništvo tako veliko in tako zelo raznolikih organizacij ter posameznikov. Iniciativo Glas ljudstva sestavlja več kot 100 organizacij civilne družbe, med drugim Greenpeace Slovenija, Transparency International Slovenija, Amnesty International Slovenija, PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Sindikat novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Sindikat Mladi+, Inštitut 8. marec, Umanotera..., ter več kot 1800 posameznic in posameznikov.

Strank vladne koalicije zahtev niso prevzele

Na predstavitev so, kot je dejala Jarčeva, povabili vse stranke, ki so vpisane v register strank in ki imajo javno dostopne kontaktne podatke. Prav tako so povabili stranke, ki so že imele ustanovne kongrese ter so svojo kandidaturo na volitvah napovedale preko medijev, niso pa še v registru strank. Skupno so tako povabili več kot 60 političnih strank, med njimi tudi vse stranke, ki so trenutno v parlamentu.

Zahteve so danes na Trgu republike prevzeli v strankah v LMŠ, SD, Levici, SAB, Lide, Vesni, Piratski stranki, Z.dej - Stranki zelenih dejanj ter v društvu Bodi sprememba, ki je povezano z Robertom Golobom. Po pričakovanjih se dogodka niso udeležile stranke vladne koalicije, prav tako tudi ne DeSUS.

Po besedah Filipa Dobraniča iz Danes je nov dan so vsem strankam poslali zahteve po navadni in elektronski pošti. »Poskrbeli bomo, da vse stranke, ki danes niso prišle, dobijo zahteve in pričakujemo, da se do njih obnašajo enako kot stranke, ki so prišle.«

Volitvomat za lažjo odločitev na volitvah

Predstavniki Iniciative so stranke pozvali, da se v treh tednih do njenih zahtev jasno opredelijo in se zavežejo k izpolnjevanju tistih, ki jih podpirajo. »Ko bomo prejeli odzive strank, bomo na osnovi njihovih odgovorov vzpostavili tako imenovani volitvomat, spletno orodje za volivce in volivke, s katerim bodo lahko preverili, v kolikšni meri se njihova osebna politična stališča skladajo s stališči posameznih strank. S tem orodjem bomo širši javnosti odgovarjali na, v tem času zelo razširjeno, vprašanje: 'Za koga pa naj sploh volim?' ter s konkretnimi primeri ovrgli ponarodelo tezo: 'Saj so vsi isti!',« je povedal prvi obraz petkovih protestov Jaša Jenull. Kot je poudaril, si bodo prizadevali, da za uspeh na letošnjih volitvah »ne bodo zadostovali sveži obrazi, ampak bo morala vsaka stranka nastopiti z vsebinskim programom, jasnimi stališči in trdnimi zavezami.

Ker so v civilni iniciativi prepričani, da je prihodnost Slovenije in civilne družbe odvisna od čim višje volilne udeležbe, bodo s podporo približno 1800 aktivistov in podpornikov iniciative v predvolilnem času izvedli tudi vseslovensko terensko kampanjo spodbujanja ljudi, v kateri jih bodo nagovarjali, da se udeležijo volitev in da na njih skupaj zagotovijo rekordno udeležbo. »Nizka volilna udeležba zmanjšuje legitimnost izvoljenih predstavnikov, hkrati pa zmanjšuje tudi nivo demokracije,« je opozorila Jarčeva. K čim večji udeležbi je pozval tudi Jenull, ki je prepričan, da bodo volitve 24. aprila hkrati tudi največji protest v zgodovini Slovenije.