Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je na današnji seji pojasnila, da je rebalans finančnega načrta potreben zaradi spremenjenih okoliščin, ki so bistveno drugačne od tistih, v katerih je finančni načrt nastajal. Med njimi so interventna zakonodaja, spremenjena makroekonomska izhodišča, večji finančni vpliv epidemije covida-19, rast storitev, ki so plačane po realizaciji, dogovori o višjih plačah.
Letos so se glede na predvidene povečali tako odhodki kot prihodki, prvi za 380, drugi za 335 milijonov evrov. ZZZS bo tako posloval s primanjkljajem, ki kljub dodatnim 234 milijonom evrov iz državnega proračuna znaša 194 milijonov evrov. Pokril ga bo lahko še iz lastnih virov, a bo s tem porabil vsa prosta sredstva na računu, tudi rezervni sklad v celoti. Ob tem bodo del letošnjih obveznosti v višini 66 milijonov evrov morali prenesti še v prihodnje leto, je pojasnila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić.
ZZZS bo s strani skupščine potrjeni rebalans finančnega načrta takoj posredoval vladi, ki ga mora potrditi do konca novembra. V nasprotnem primeru bo ZZZS decembra moral prenehati financiranje, ki bi bilo nezakonito, saj ne bi imeli pravne podlage za porabo na 3,7 milijarde evrov.
Ob tem so zelo zaskrbljujoči tudi obeti za prihodnje leto, je izpostavila Mlakarjeva. Glede na projekcije bo v prihodnjem letu ZZZS posloval s približno 412 milijoni evrov primanjkljaja. Ker v prihodnjem letu ZZZS ne bo imel več lastnih virov, tudi ne bo imel kritja za vse obveznosti, ki jih je država v zadnjih obdobjih prevalila na zdravstveno blagajno, vendar zanje ni zagotovila dodatnega vira. Če ga v prihodnje ne bo, kaže, da bi ZZZS lahko bil insolventen oziroma nezmožen financiranja, je opozorila Mlakarjeva.
Finančni načrt 2023, ki mora biti sprejeti do konca letošnjega leta, lahko po njenih besedah tako pripravijo »z zelo rigoroznimi ukrepi, ki bodo pomenili omejeno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«. Načrtovanje je po besedah generalne direktorice ob tem toliko težje zaradi pogojev, ki se spreminjajo na dnevni ravni z interventnimi zakoni, rezultati pogajanj, inflacijskimi napovedmi, neobvladljivim zdravstvenim absentizmom in širitvijo programov v splošnem dogovoru, ki bolj kot na prihodke vplivajo na odhodke.
Če finančnega načrta za prihodnje leto ne bo možno sprejeti, strokovne službe ZZZS predlagajo institut začasnega financiranja. To ni časovno omejeno in se lahko izvaja do konca leta. Sprva predlagajo financiranje za tri mesece, sorazmerno s porabo v enakem obdobju 2022 v višini dobre milijarde evrov, začasno financiranje pa bi se nato podaljševalo po sklepu skupščine, je pojasnila Dimićeva.
Iz razprave, ki je sledila predstavitvi ocen poslovanja ZZZS v prihodnjem letu, je bilo razbrati zaskrbljenost članov skupščine. Med drugim je bilo slišati pozive, da je nujno treba sprejeti ukrepe, da bodo povečanim odhodkom sledili tudi povečani prihodki. Ob tem je več članov izpostavilo, da zavarovanci pri dostopu do storitev povečanih odhodkov zavoda ne občutijo.
Namestnik predsednika skupščine Jakob Počivavšek je ob tem izpostavil, da je ministrstvo za zdravje v preteklosti podvomilo v pravilnost projekcij, ki jih je pripravil zavod. Po njegovi oceni bi lahko šlo za težnje po posegu v sistem financiranja pravic. S tem se je strinjala tudi Mlakarjeva, ki jo skrbi, da je to morda pot proti drugačni ureditvi zdravstvenega zavarovanja. »ZZZS si tega ne želi in tega ne podpira,« je poudarila.
Več kritičnih besed je danes letelo tudi na ministrstvo za zdravje, ki da ne sliši opozoril vodstva in skupščine ZZZS. Skupščina si želi, da bi se naslednje, decembrske seje vendarle udeležil tudi minister Danijel Bešič Loredan ter prisluhnil njihovim opozorilom glede težav s financiranjem zdravstvenega sistema.