Ilustrator in pisatelj Ivan Mitrevski se je uveljavil predvsem z delom za otroke in mladino, toda njegov novi strip Nevidna življenja, ki so ga pred dnevi predstavili tudi na pravkar končanem festivalu delavskega filma Kamerat v Hrastniku, se loteva precej resnejše tematike – in sicer različnih zgodb o kršenju delavskih pravic, o izgorelosti, pa o diskriminaciji in poškodbah na delovnem mestu ter številnih drugih težavah delavk in delavcev pri nas. Čeprav imajo mnoge od teh zgodb tragičen priokus, avtor vanje obenem vnaša svoje značilno humorne prijeme.
»To je pravzaprav strip o Delavski svetovalnici, ali natančneje – to je strip o delavcih, ki so se obrnili tja za nasvet,« pojasnjuje Mitrevski. »Nekaj časa sem bil namreč prostovoljec pri Delavski svetovalnici ter zanjo opravljal razne drobne opravke; takrat sem spoznal delavke in delavce, ki so prihajali tja po pomoč. Njihove zgodbe so se mi zdele zanimive – hkrati pa tudi takšne, da se dotikajo vseh nas; zato sem se odločil, da jih bom zbral ter prelil v strip.« Ko je svojo zamisel predstavil Goranu Lukiću, vodji tega zagovorniškega društva, je dobil mizo, kjer je lahko ustvarjal. »Tedne in mesece sem sedel tam ter poslušal težave ljudi, ki so hodili k nam. In tako je nastal ta strip.«
Več kot sto delavskih usod
Na več kot 100 straneh je predstavljenih vsaj toliko različnih delavskih usod. »Tudi sam sem se, enako kot mnogi moji kolegi, večkrat znašel v okoliščinah, ki so bile neprijazne do delavcev,« še dodaja Mitrevski. »Ker sem tudi sam iz delavske družine, mislim, da je treba o teh stvareh govoriti – o tem, kaj vse se dogaja na deloviščih, kaj vse tam ljudje doživljajo in na kakšne težave naletijo pri opravljanju svojega poklica. Stripovski medij sem izbral iz dveh razlogov: prvič, ker pač znam risati stripe, in drugič, ker upam, da bom s tem naredil te zgodbe dostopne čim širšemu krogu ljudi.«
Kot je na predstavitvi v Hrastniku pristavil Goran Lukić, se mu zdi strip zelo pomemben, saj daje »glas in podobo« tem zgodbam, pa tudi ljudem, ki so za njimi. »Kakor pove tudi naslov, so to dogajanja, ki so javnosti praviloma skrita. Zato je bistveno, da začnejo te zgodbe krožiti, sploh v tako izostreni podobi, kot jo v tem primeru ponuja stripovski medij, da se jih zavemo in se začnemo o njih tudi pogovarjati.«
