Potem ko so v noči s 13. na 14. april Izrael in njegovi zahodni zavezniki ter Jordanija sestrelili 99 odstotkov iranskih brezpilotnikov in drugih izstrelkov, kot trdi vojska, olajšanje ni trajalo dolgo. Zdaj vsi nemirno ugibajo, kakšen bo odgovor judovske države na ta prvi neposreden iranski napad nanjo, ki je bil odgovor Teherana na izraelski raketni napad na njegov konzulat v Damasku 1. aprila, ko je bilo ubitih petnajst ljudi, tudi sedem visokih iranskih oficirjev, česar zahodne države niso obsodile. V nedeljo in včeraj so se vrstili pozivi zahodnih držav, naj ne pride do maščevanja, ki bi lahko imelo strašne posledice za regijo. Vendar izraelski premier Benjamin Netanjahu ne posluša vedno Bele hiše, saj v Gazi vodi vojno na način, ki mu že dlje časa neuspešno nasprotuje ameriški predsednik Joe Biden.
Vnaprej opozorjeni
Zahodne države poskušajo prepričati Izrael, naj se ne odzove, tudi s tem, da ga razglašajo za zmagovalca v spopadu z Iranom. V iranskem napadu na srečo ni bilo smrtnih žrtev, prav tako ne večje škode. Če bi bilo veliko žrtev, bi se Izrael gotovo odzval silovito. V Gazi, kjer se izraelsko pobijanje ljudi nadaljuje, je v zadnjih šestih mesecih umrlo že več kot 33.000 Palestincev, večinoma civilistov, potem ko je Hamas 7. oktobra izvedel pošasten pokol okoli 1200 Izraelcev, prav tako večinoma civilistov.
V iranskem napadu tudi zato ni bilo škode in smrtnih žrtev, ker je Teheran vsaj posredno vnaprej opozoril ZDA in še nekaj držav, tudi Turčijo, da bo napadel. Očitno so se v Teheranu hoteli izogniti pravi vojni, ob tem pa hočejo braniti svojo čast in kredibilnost doma in med islamskimi državami.
V Izraelu neenotni
Ameriški predsednik Biden, ki ga jeseni čakajo volitve, je zelo jasno posvaril Izrael, da ZDA ne bodo sodelovale v morebitnem povračilnem napadu na Iran. Izrael se kljub veliki vojaški premoči nasproti Iranu, ki pa je postal nevaren s svojo proizvodnjo brezpilotnikov in drugih izstrelkov, najbrž ne bo odločil za večji napad, če pri tem ne bo imel podpore v ameriški vojski. Marsikateri izraelski general je proti odpiranju nove fronte tudi zato, ker v Gazi ni videti konca vojne proti Hamasu.
Je pa med izraelskimi jastrebi, ki jim morda pripada tudi Netanjahu, želja, da bi iranski napad na izraelsko ozemlje, ki je brez primere v zgodovini (če odmislimo perzijsko osvojitev s pomočjo Judov leta 538 pr. n. št.), izkoristili za napade, ki bi ustavili ali vsaj upočasnili iranski jedrski program. V izraelski vladi in vojski so glasne tudi zahteve po obračunu s Hezbolahom v Libanonu, ki s 150.000 izstrelki, tudi zelo modernimi in učinkovitimi, predstavlja glavno orožje Irana proti Izraelu.
Že ko so Iranci v soboto zvečer poslali brezpilotnike, so v političnem in vojaškem vrhu Izraela potekale razprave, ali naj takoj odgovori. Nekaj ministrov in generalov je bilo za to, večina pa proti. Zdaj, ko je očitno, da je iranski napad povzročil malo škode, bi spet lahko prevladala treznejša večina. Zadnjo besedo naj bi imel vojni kabinet, v katerem so Netanjahu, obrambni minister Joav Galant in sredinski politik Beni Ganc, tudi nekdanji obrambni minister. Dveh nujnih sestankov zadnje dni sta se udeležila tudi šef tajne službe Mossad in načelnik generalštaba. Po sestanku ni bilo skupnega sporočila za javnost, kar komentatorji pripisujejo preveč različnim stališčem.