V Bruslju bo danes potekal vrh voditeljev evropske unije, ki bo zasenčen s krvavimi dogajanji v vojni Izraela in Hamasa. Razprava evropskih voditeljev, ki si doslej niso bili enotni glede pozivov k prekinitvi spopadov, se bo vrtela predvsem okoli vprašanja, kaj lahko doprinesejo, da se konflikt ne bi dokončno razširil še na druge države v regiji in kako bi lahko olajšali grozovite humanitarne razmere v Gazi.
Pred začetkom vrha zunanji ministri EU v začetku tedna niso dosegli enotnega stališča glede poziva za humanitarno prekinitev spopadov. Takšen poziv so denimo podpirale Slovenija, Španija in Irska, nasprotovale pa so mu Nemčija in Avstrija. Kot morebiten kompromis pri tem vprašanju se omenja, da bi lahko pozvali k vzpostavitvi humanitarnih koridorov in premorom v spopadih, da bi se lahko v Gazo prebivalstvo dobavilo zadostne količine potrebnih humanitarnih potrebščin.
Kompromisno besedilo sklepov
V osnutku sklepov zasedanja, kjer bo beseda tekla tudi o vojni v Ukrajini, ki se premika proti svoji drugi zimi, je namreč glede Gaze zapisano: »Evropski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi in poziva k stalnemu, hitremu, varnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo, z vsemi potrebnimi ukrepi, vključno s humanitarnimi koridorji in premori. Evropska unija bo tesno sodelovala s partnerji v regiji, da bi zaščitila civiliste, zagotovila pomoč in olajšala dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe, goriva in zatočišča ter zagotovila, da te pomoči ne bodo zlorabile teroristične organizacije.«
Predsednik evropskega sveta Charles Michel ocenjuje, da bodo voditelji na zasedanju vnovič najostreje obsodili brutalne in vsesplošne teroristične napade Hamasa na Izrael ter priznali pravico Izraela, da se brani v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. Prav tako bodo po njegovih pričakovanjih ponovno pozvali k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev.
Tudi o Ukrajini pred srečanjem na Malti
Ob tem, da bodo voditelji po Michelovih pričakovanjih razpravljali tudi o vplivih, ki jih ima konflikt na Bližnjem vzhodu na enotnost v evropskih družbah in varnosti, bo glede drugega konflikta pred evropskimi tlemi – Ukrajine – razprava osredotočena glede različnih oblik pomoči Ukrajini. Govorili bodo o zagotavljanju vojaške podpore, napredku pri naših načrtih za uporabo zadržanih ruskih sredstev (za poplačilo vojne škode Ukrajine, op. a.) in prizadevanjih za iskanje trajnega miru.
Do te razprave evropskih voditeljev prihaja tik pred tretjim zasedanjem skupine držav, ki podpirajo mir v Ukrajini in zanj vidijo osnovo v deset točk obsegajočem mirovnem načrtu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To srečanje bo potekalo na Malti, udeležili pa naj bi se ga predstavniki več kot 50 držav. Na srečanju zagotovo ne bo Rusije, kot je ni bilo že na prvih srečanjih v danskem Kobenhavnu in v savdski Džedi. Kdo vse se bo od svetovnih voditeljev udeležil zasedanja, zaenkrat ne razkrivajo. Srečanje naj bi služilo kot priprava na globalni mirovni vrh za Ukrajino, ki naj bi se odvil do konca leta.
