Med polnim dnevnim redom geostrateških in domačih tem (soočanje s protesti kmetov po Evropi, o krepitvi pomoči Ukrajini, vojni v Gazi) je Slovenija glavnino pozornosti namenila širitvenemu paketu. Vprašanje je bilo, ali bo BiH vendarle dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU, kot je to nedavno predlagala evropska komisija. V končnici odločanja o tem vprašanju so se še porajali določeni dvomi. Težava je bila v povezovanju zelene luči za BiH z zahtevami nekaterih baltskih držav z bolj jasnim datumom sprejetja pogajalskega okvira za Ukrajino, s katerim se pridružitvena pogajanja formalno začnejo.
A da bo BiH dobila zeleno luč, je slednjič dvomil malokdo. Pojavil se je namreč kompromis, da se odprejo pristopna pogajanja z BiH, ki pa se bodo uradno začela šele, ko bo Sarajevo izpolnilo dodatne reforme, h katerim se je že zavezalo. Glede Moldavije in Ukrajine pa se je v sklepih zasedanja nakazovala rešitev, da bi voditelji kar se da hitro potrdili pogajalska okvira za obe državi, kar bi pomenilo, da se pogajanja lahko začnejo. Pozno zvečer je predsednik evropskega sveta Charles Michel BiH sporočil veselo novico o prižgani zeleni luči in pripomnil: »Vaše mesto je v evropski družini.«
Ob prihodu na vrh je slovenski premier Robert Golob dejal, da bo Slovenija vztrajala, da BiH dobi uradno povabilo za začetek pogajanj. Tudi hrvaški premier Andrej Plenković dejal, da je njihova prioriteta zagotoviti začetek pristopnih pogajanj BiH z Evropsko unijo. »Zgodovinska odločitev EU je, da tudi naša sosednja država, v kateri so Hrvati konstitutiven in enakopraven narod, ujame korak v procesu pridruževanja. Za nas je to prioriteta,« je dejal Plenković.
Pozivi Zelenskega za več pomoči
Vnovič je pomembno mesto v razpravi na vrhu zasedla Ukrajina, za katero so evropski voditelji zagotavljali vso podporo, dokler bo potrebna. V času velikega pomanjkanja streliva na fronti se je pomembna razprava razvila o tem, ali naj Evropska unija za financiranje ukrajinskega boja proti Rusiji uporabi letne obresti (od 2,5 do 3 milijarde evrov) od več sto milijard zadržanih sredstev ruske centralne banke na ozemlju Evropske unije.
Potezo so v Rusiji označili za krajo, medtem ko je večina članic Evropske unije na vrh prihajala s prepričanjem, da gre za upravičeno pomoč Ukrajini, tudi zato, ker se glavnice ruskih sredstev ne dotikajo. »Ta sredstva je treba uporabiti za nakup orožja in streliva, ki ga Ukrajina potrebuje za svojo obrambo,« je ob prihodu na vrh dejal nemški kancler Olaf Scholz, ob čemer je izražal prepričanje, da se bo voditeljem uspelo poenotiti in bo Putinu tako poslano zelo jasno sporočilo. Pomisleki so namreč prihajali od nevtralnih držav Avstrije, Irske in Malte, kako bo denar uporabljen.
Razprave o stanju v Ukrajini se je po videokonferenci udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je voditelje pozival k potrditvi uporabe ruskih obresti za pomoč Ukrajini. »Rusija mora občutiti resnično ceno vojne in potrebo po pravičnem miru,« je dejal Zelenski. Opozoril je, da potrebuje Ukrajina več artilerije, Evropa pa mora dokazati, da je lahko več tudi dejansko zagotovi. »Zračna obramba, ki jo Ukrajini zagotavljajo zlasti evropske države, ohranja naša mesta in vasi pri življenju,« je poudaril in dodal, da ti sistemi ne zadostujejo za zaščito celotnega ukrajinskega ozemlja.
Kako ubesediti poziv k prekinitvi spopadov
Druga velika zunanjepolitična tema vrha je bila, kakšno besedilo poziva k premirju med Izraelom in Hamasom je mogoče doseči med evropskimi voditelji. Tokrat so se nameravali močneje kot na prejšnjih zasedanjih zavzeti za premirje, ki bi vzdržalo, torej trajno premirje.
Tudi tukaj ob začetku vrha ni bilo soglasja. Kot je pojasnil irski premier Leo Varadkar, sta Avstrija in Češka blokirali skupni poziv EU k prekinitvi ognja v vojni med Izraelom in Hamasom. Avstrija je denimo vztrajala, da mora EU obsoditi spolno nasilje (šlo naj bi za posilstva) Hamasa med terorističnim napadom 7. oktobra. Zasedanja se je udeležil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guteress, ki je obžaloval neprimerljivo število civilnih žrtev v Gazi. »Obsojamo dejstvo, da smo v Gazi priča številnim civilnim žrtvam, kakršnih v času mojega delovanja kot generalnega sekretarja še ni bilo.« EU je pozval, naj podpre prekinitev ognja, in opozoril, da je treba civilne žrtve v Gazi tako kot v Ukrajini obsoditi »brez dvojnih meril«. Evropski voditelji so se na koncu poenotili v pozivu k »takojšnjemu humanitarnemu premoru, ki bo vodil do trajnega premirja«. V sklepih o Gazi se je znašla tudi ostra obsodba Hamasovega terorističnega napada.
Premier Golob je dejal, da podpira priznanje Palestine, k čemur sicer vlado poziva Levica. Napovedal je, da bo Slovenija Palestino predvidoma priznala skupaj s še nekaterimi drugimi članicami, da bo mednarodni učinek čim večji. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni želel napovedovati.