Solo oziroma samostojni napad od daleč je zaščitni znak Tadeja Pogačarja, ki ga uporablja tako na etapnih kot enodnevnih dirkah. Jaen 36 km, Flandrija 18 km in zdaj Amstel 28 km so dolžine Pogijevih
Solo oziroma samostojni napad od daleč je zaščitni znak Tadeja Pogačarja, ki ga uporablja tako na etapnih kot enodnevnih dirkah. Jaen 36 km, Flandrija 18 km in zdaj Amstel 28 km so dolžine Pogijevih "solaž" ob zmagah na letošnjih klasikah. Foto: EPA

Veliki zmagovalec Amstel Gold Racea leta 2019 je namreč tri dni pred dirko v sporočilu svetoval Slovencu, kje naj napade za solo proti cilju. "Res je, včasih si izmenjujeva šale, velikokrat drug drugemu zaželiva srečo, takšne stvari. Rekel mi je, naj se odpeljem na Kreutenbergu, ki je najdaljši in zagotovo najstrmejši klanec, kar je bilo tudi smiselno. Se mu moram zahvaliti," je na novinarski konferenci zmagovalca dodatno pojasnil Tadej Pogačar. Mogoče se pa ekipi UAE Emirates snubljenje MvdP-ja celo posreči in bi na grozo tekmecev združili dva superzvezdnika pod isto streho.

"Lahko rečem, da sem zadnjih 26 km zelo trpel, a to je bila edina moja priložnost za zmago na tej dirki, saj sem moral iti solo. Kreutenberg je najtežji klanec na Amstlu, zato je bila to najboljša možnost za napad," je kapetan UAE Emirates potrdil, da je kot na spomeniku Po Flandriji pred dvema tednoma tudi na dirki Amstel Gold Race računal na zmago le s samostojnim napadom, ne pa v sprintu razredčene skupine.

Sorodna novica Solo Tadeja Pogačarja za zmago na ardenski klasiki

Sprva samo priključil akciji grenadirjev

Ravno ob začetku neposrednega TV-prenosa, ko je glavnina ujela beg dneva, je prišlo do prve ključne akcije. Ineos Grenadiers in van der Poelov klubski kolega Gianni Vermeersch so na ozki cesti 93 km pred ciljem naprej odpeljali skupino, ki je sprva štela 16 kolesarjev. Med njimi se je znašel tudi papirnati favorit. "Res smo zgodaj šli naprej, česar nisem pričakoval."

Kljub prisotnosti Pogačarja in drugega favorita Toma Pidcocka (Ineos Grenadiers) se glavnina ni odločila poloviti nevarne skupinice, ki pa je imela le pol minute prednosti. 80 km do cilja se je začel Pogačar na kolesu neudobno prestavljati in pregledovati kolo, 75 km do cilja je kamera ujela, kako preverja stanje gum in se ozira nazaj za morebitno pomočjo. Za dobro mero je čez 5 km še zgrešil pijačo in hrano na okrepčevalni postaji.

Dolgo prosil in čakal na menjavo kolesa

"Bil sem na napol prazni gumi dobrih 20 kilometrov. Malo so že bili živčki, kdaj bom lahko menjal kolo. Zadnji hip smo menjali kolo, na katerem sem se počutil veliko hitrejšega," je v izjavi za TV Slovenijo pojasnil Pogačar, da je doživel manjšo okvaro. Luknjo je mleko v zadnji pnevmatiki sicer zakrpalo, a pri tem je tlak padel preveč za normalno vožnjo. Ob premajhni razliki med vodilnimi in glavnino se do njega ni moglo prebiti vozilo UAE Emirates, ki je dobilo zeleno luč šele 39 km pred ciljem.

Nič ne more ustaviti Tadeja Pogačarja

Ekspresna menjava kolesa pod vznožjem Kruisberga (0,6 km z 8,5 %), do vrha katerega je Pogi zlahka nadomestil 20-sekundni zaostanek za vodilno skupino. Na naslednjem klancu v Limburgu je že sprožil ofenzivo, po Eyserboswegu (0,9 km z 9,3 %) in 36 km do cilja sta s Pogačarjem ostala le 22-letni Irec Ben Healy (EF Education EasyPost) in 23-letni Anglež Pidcock. Nato je 28,5 km pred koncem prišel najstrmejši del Kreutenberga (1,1 km s 6,8 %, ki pa se začne s 300 metri in povprečjem 13 odstotkov, tukaj tudi straši prometni znak z 22-odstotnim maksimumom).

Direktorjev avtomobil vozil preblizu

Ko se je odpeljal Ircu in Angležu, si je privozil dobre pol minute naskoka, nato se je Healy na presenečenje večine na Geulhemmerbergu (1 km s 5,9 %) znebil Pidcocka. Pogačarjeva prednost je s 35 sekund padla na 19 sekund in takrat (10 km do cilja) se je pred vodilnim kolesarjem znašlo direktorjevo vozilo. Naslednja dva kilometra se je Leo van Vliet vozil tik pred Slovencem, ki se je vrnil na pol minute prednosti.

"Ni mi všeč," je na novinarski konferenci na to temo odgovoril Pogačar in nadaljeval: "To se vodilnim dogaja na vseh dirkah. Prehitijo te ali pa se postavijo za teboj. Tako je na dirkah, ne morem kaj dosti, lahko samo kolesarim tako hitro, kot zmorem. Avtomobil je bil preblizu, a mislim, da ni trajalo predolgo."

Še dodatno je kolesarske kroge razburil odziv direktorja van Vlieta. "Ko se je Healy približal, smo morali prehiteti vodilnega. Poznam traso in vem, kako ozko je, zaradi česar smo morali biti previdni. Če nekdo slika, kako avtomobil vozi pred njim ... kaj naj naredim? Raje poglejmo, kako lepo dirko smo imeli," se je branil dolgoletni direktor dirke Amstel Gold, a nato zanikal, da bi zaradi zavetrja Pogačar kar koli pridobil.

"Ni res. Pojdite in si poglejte posnetek. Od tega ni imel koristi. Naj poskusijo. Sam sem kolesaril, ne predstavljam si, da je bil v prednosti, saj smo vozili dovolj daleč," van Vliet ne verjame, da je rezal zračni upor za vodilnega, kar je še dodatno razburilo šefa Healeyjeve ekipe Jonathana Vaughtersa, ki je sicer priznaval, da bi Pogačar najverjetneje zmagal v vsakem primeru, če ne solo pa v sprintu dvojice z mladim Ircem.

Merckx, Hinault, Zoetemelk, Riis in Pogačar

Na koncu je Pogačar osvojil najpomembnejšo kolesarsko dirko na Nizozemskem s prednostjo 38 sekund pred Healeyjem oz. z največjo prednostjo po letu 1997, ko je Bjarne Riis slavil po 36 km samostojne vožnje na sicer precej drugačni trasi s ciljem v Maastrichtu in je za 46 sekund prehitel manjšo skupinico z Andreom Tafijem. Razvpitemu Dancu se je slovenski šampion pridružil v izbranem klubu zmagovalcev Dirke po Franciji in dirke Amstel Gold, ki ga zdaj sestavljajo: Eddy Merckx (1973 in 1975), Bernard Hinault (1981), Joop Zoetemelk (1987), Riis (1997) in Pogačar (2023).

Nesporni prvi favorit dirke je bil tokrat v drugačnem položaju kot pred dvema tednoma na De Ronde, a razpletlo se je enako. "Všeč so mi ti kraji, pa še Ardeni so blizu. Drugič sem se udeležil te dirke, ki se je razpletla popolnoma drugače kot prvič. Lahko sem zelo, zelo vesel in ponosen," je po enajsti (!) zmagi sezone, skupno 57. v karieri in tudi enajsti na enodnevnih dirkah dejal 24-letnik s Klanca pri Komendi.

Pet zmag na zadnjih osmih enodnevnih dirkah

Ko je leta 2019 kot novinec prvič dirkal Amstel Gold, ga je zdelala driska. "Slabo sem se počutil že zjutraj, mučile so me trebušne težave, ki so se samo še poslabševale. Tako sem ob trasi končal dirko. Sem si pa zadnje kilometre pogledal v ekipnem avtobusu," je dan pred dirko Pogačar obudil neprijeten spomin na enega redkih odstopov kariere, od česar si je zapomnil predvsem divji zaključni juriš Mathieuja van der Poela, ki mu je zdaj ob svoji odsotnosti svetoval, naj napade na najstrmejšem klancu Nizozemske.

Zmaga v Limburgu, najjužnejši izmed 12 provinc Nizozemske, je prva izmed treh ardenskih klasik v tednu dni. Od lanskega oktobrskega triptiha jesenskih klasik v Italiji je Pogačar na enodnevnih dirkah nanizal 2., 1., 1., 1., 4., 3., 1. in 1. mesto. Postavlja se logično vprašanje: ali bo v sredo osvojil še Valonsko puščico in nato spomenik Liège–Bastogne–Liège?

Reševanje uganke zid nad Huyem

Prva ovira je Mur de Huy (1,3 km s povprečnim naklonom 9,6 odstotka, a z maksimumom 19 odstotkov, pri čemer na notranji strani zavojev nakloni presegajo 20 odstotkov). Lani je bil Pogačar v idealnem položaju, četrti 200 metrov do cilja, a nato ga je popolnoma pobralo in je končal na 12. mestu. Leta 2021 je bil deveti. Težava za gorenjskega volka je, da se Valonska puščica vedno odloča v zadnjih treh minutah na zadnjem zidu, predtem pa je dirka prelahka.

Ali bo zato poskušal solo tudi v sredo? "Resnično težko je napasti od daleč. Mislim, da to ni mogoče, a bomo videli. Če napade velika, močna skupina kot na Amstlu, bi bilo mogoče, vendar se ne vidim, da bi osvojil Valonsko puščico s samostojno akcijo," je Pogačar skušal zmanjšati pričakovanja, da bi v zaključnih treh krogih ob prvih dveh prečkanjih Mur de Huya vseeno poskušal zrušiti tradicionalni scenarij, kako se osvaja Valonska puščica.

Hočeš nočeš bo Pogačar kljub uganki Mur de Huya v sredo znova prvi favorit, tudi ker večine lanskih najboljših ne bo na dirki ali pa so kot zmagovalec Dylan Teuns daleč od prave forme. Foto: ASO/Gautier Demouveaux
Hočeš nočeš bo Pogačar kljub uganki Mur de Huya v sredo znova prvi favorit, tudi ker večine lanskih najboljših ne bo na dirki ali pa so kot zmagovalec Dylan Teuns daleč od prave forme. Foto: ASO/Gautier Demouveaux

Sreda le ogrevanje za boj z Evenepoelom

Glavni cilj ardenskega tedna je vendarle Liège, kjer ga čaka boj s svetovnim prvakom Remcom Evenepoelom. Belgijec ima v medsebojnem merjenju moči na enodnevnih dirkah še iz mlajših vrst precej več uspeha kot Pogačar, ki ga zato obravnava kot enakovrednega favorita.

S sanjsko pomladjo se bo nato vodilni kolesar sveta odpravil na počitek in zatem na višinske priprave za drugi veliki cilj sezone – Dirko po Franciji. Ali je lahko Pogačar po vseh letošnjih zmagah potem julija še boljši? "Če sem iskren, ne vem. Bomo videli, če lahko na višinskih pripravah še izboljšam svojo fizično pripravljenost. Lahko narediš tudi kakšen korak nazaj. Upam, da bom po Liègu dobro okreval in se dobro pripravil za Tour de France."