Na volitvah v evropski parlament, na katerih bomo petič izbirali svoje predstavnice in predstavnike, bo nastopilo enajst list: NSi, Vesna, SLS, SD, Gibanje Svoboda, SDS, Levica, Resnica, skupna lista strank DeSUS in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Zadnje tri neparlamentarne stranke so svoje liste vložile v četrtek oziroma petek, prav tako Piratska stranka Slovenije, vendar so na DVK ugotovili, da so predložili le 903 namesto najmanj tisoč podpisov podpore volilcev, zato so listo zavrnili.
Piratska stranka je napovedala pritožbo, o kateri mora vrhovno sodišče odločiti najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe. To bi utegnilo zamakniti izvedbo nekaterih volilnih opravil, kot je na primer žreb vrstnega reda list na glasovnici.
Evropske volitve bodo potekale skupaj s še tremi posvetovalnimi referendumi, na katerih se bomo izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, rabi konoplje in uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Predlagatelji referendumov pričakujejo, da bo to prispevalo k dvigu udeležbe, po kateri je bila Slovenija doslej blizu evropskega dna in ni nikoli presegla 29 odstotkov. Po raziskavi Valicona in inštituta Mediana naj bi bila letos prav zaradi sočasnega referendumskega odločanja višja.
Sicer pa javnomnenjske ankete za zdaj bolje kažejo desnici. V največji opozicijski stranki SDS, ki ima v tem mandatu dva evropska poslanca, bi utegnili število povečati, medtem ko v Gibanju Svoboda, ki je imelo pri sestavljanju liste nemalo težav, upajo na ohranitev dveh sedežev, ki sta jih doslej zasedala poslanca LMŠ. V SD bodo zadovoljni že, če jim bo uspelo ohraniti sedež, prav tako na en sedež računajo v NSi. Med neparlamentarnimi strankami za zdaj najbolje kaže Vesni, v bazen Gibanja Svoboda pa bi lahko posegla tudi tik pred zdajci oblikovana lista Zelenih, na kateri se je ob nesojenem kandidatu Svobode Klemnu Grošlju povezalo še nekaj kandidatov, ki se jim je Gibanje Svoboda odreklo.
