Pri e-skirojih in e-kolesih gre za relativno novi obliki mobilnosti in ozaveščanje je del aktivnosti, ki opomni na tveganja. Tudi za del prometa, ki vključuje kolesarje in voznike e-skirojev, velja, da je spremenjeno obnašanje ključno za dvig kulture. Ozaveščanje je eden od delov v mozaiku prometne varnosti, ki pa je nujen. Žal starši e-skiro še vedno prevečkrat prepoznavajo kot ustrezno alternativo prevoza za otroka. Preplet infrastrukture, pravil, prometne kulture in nadzora prispeva k večji prometni varnosti. Osredotočenost na eno področje – na primer na ozaveščanje, da bi spremenili prometno kulturo – ne bo dosegla učinka. x Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP)
Pomanjkanje prometne kulture v družbi se z uporabe osebnih avtomobilov širi tudi na druge udeležence, ki si delijo prometni prostor. V delitvi tega prostora smo nestrpni, nepotrpežljivi in kdaj tudi agresivni. To posledično pomeni, da se tudi v vlogi kolesarja ali voznika e-skiroja vedemo egoistično. Uporabniki e-skirojev pogosto ne upoštevajo pravil varne vožnje in se premalo zavedajo tveganj ter pasti vožnje z e-skiroji. Zaradi električnega pogona so to zelo tiha in hkrati tudi relativno hitra vozila, s katerimi je dovoljeno voziti s hitrostjo do 25 kilometrov na uro. Pešci jih običajno opazijo šele takrat, ko so v neposredni bližini, kar pri njih še bolj okrepi tudi občutek objestne vožnje voznikov e-skirojev – hitro se nam približajo in hitro odpeljejo naprej. Zato je naloga voznikov e-skirojev, da so bolj pozorni na ravnanje in gibanje drugih, predvsem ranljivih udeležencev v prometu. Če si hitrejši, to ne pomeni, da si lahko bolj predrzen.
Simona Felser, direktorica AVP (Foto: Tomaž Skale)