Dolgih osem let slovenske vaterpolske reprezentance ni bilo na evropskem zemljevidu, vendar njena dolgoletna odsotnost le ni pustila večjih posledic. Konec minulega tedna se je v kranjskem olimpijskem bazenu še drugič zapored uvrstila na evropsko prvenstvo, tokrat kot ena od treh najbolje drugouvrščenih ekip v kvalifikacijah. Lani je do EP v Splitu prišla po zaslugi sankcij proti Rusiji in Belorusiji.
»Za nas je v tem trenutku najbolj pomembno, da se redno uvrščamo na evropsko prvenstvo,« je še pred turnirjem v Kranju dejal Krištof Štromajer, selektor slovenskih vaterpolistov, ki so v svoji prvi tekmi turnirja s kar 25:4 premagali Finsko, v soboto so po hudem boju z 11:9 ugnali še Švico, zadnji dan turnirja pa so z golom Jaše Laha s petih metrov štiri sekunde pred koncem tekme igrali 10:10 z Romunijo. Pred tem so zaostajali že za tri gole (7:10). Na koncu so imeli tako kot Romuni sedem točk, tudi isto razliko v golih, vendar so bili zaradi manjšega števila doseženih golov drugi. To pa ni skalilo veselja v slovenski vrsti. »Energija je bila prava, kar se je pokazalo tudi v tekmi proti Romuniji, ko smo zaostajali za tri gole in že v drugi četrtini ostali brez svojega najboljšega igralca Jaše Kadivca. Že ves čas trdim, da imamo dobro generacijo, ki rada igra vaterpolo, tisto, kar ji manjka, pa je več treninga in vsaj 20 podobnih tekem, kot je bila ta proti Romuniji,« je Štromajer dejal po koncu turnirja.
Veliko zaslug za to, da slovenski vaterpolo po neljubih dogodkih pred devetimi leti, ko je zveza bankrotirala, ni potonil, ima Zveza vaterpolo društev Slovenije (ZVDS). Ustanovljena je bila leta 2016 in jo je do konca letošnjega aprila vodil Boštjan Tušar. Zdaj že nekdanji predsednik se je konec aprila na rednem letnem kongresu sam umaknil in svoje mesto prepustil Matjažu Štandekerju. »Če ne bi bilo Boštjana Tušarja in njegove ekipe, je vprašanje, kaj bi bilo danes s slovenskim vaterpolom. Vsi skupaj imajo nemalo zaslug, da je preživel in da lahko zdaj z novim elanom nadaljujemo to pot. Osnovni cilj, uvrstitev na evropsko prvenstvo, smo dosegli, veseli pa me, da so fantje v vodi pokazali, da so prava ekipa,« nad uspehom slovenskih vaterpolistov ni skrival zadovoljstva njihov novi predsednik Matjaž Štandeker.
Slovenski vaterpolo ima zdaj dobro postavljene temelje. Ob članski ekipi so postavili tudi piramido mlajših selekcij, tako ima tudi reprezentanco do 12 let, ki se je že dobila na prvih akcijah, veliko pozornosti pa v tem trenutku namenjajo reprezentanci do 15 let, ki jo od 8. do 16. julija v Podgorici čaka EP. Lani je po zaslugi ZVDS zaživela Alpe Waterpolo liga, ki je prinesla dodatne tekme, kar se je poznalo tudi v enem najbolj kakovostnih državnih prvenstev v zadnjih letih. »Eden od ciljev je, da bi se s člansko reprezentanco in tudi z mlajšimi selekcijami redno uvrščali na evropska prvenstva, drugi pa je, da bi razširili klubsko bazo in da bi se čim več otrok ukvarjalo z vaterpolom,« je na hitro načrte ZVDS predstavil Štandeker. V prihodnjih dneh bo znano, ali bo slovenski vaterpolo po enoletnem premoru spet prisoten v regionalni ligi, v kateri so še klubi iz Hrvaške, Srbije in Črne gore. Štromajer si v njej želi igrati z reprezentanco, vendar se z igranjem v njej spogleduje tudi Ljubljana Slovan. Pravzaprav to ni nič slabega, ker bi tako še več igralcev prišlo do močnejših tekem.
