Države članice Združenih narodov (ZN) so se po več kot petnajstih letih pogajanj dogovorile o mednarodnem sporazumu o biotski raznovrstnosti oceanov. Do leta 2030 sporazum o »ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznolikosti na območjih brez jurisdikcije posameznih držav« predvideva zaščito 30 odstotkov morij. Namen ni le zaščititi in obnoviti morski svet rastlinstva in živalstva (menda je zelo ogrožena kar desetina morskih vrst), ampak tudi doseči pomembno zmago v boju proti segrevanju ozračja.
Dogovor so dosegli po 38 urah maratonskega zasedanja. »Ladja je dosegla obalo,« je v soboto ob 21.30 (ob pol štirih zjutraj po srednjeevropskem času) dejala voditeljica konference ZN Singapurčanka Rena Lee v New Yorku na sedežu svetovne organizacije ob navdušenem aplavzu udeležencev. Sklenjeni dogovor, ki ga je treba prevesti v šest uradnih jezikov Združenih narodov, morajo le še pregledati pravniki, nakar ga bodo lahko države članice formalno potrdile.
Še vedno ni jasno, ali se bodo dogovoru pridružile vse države. Problematični sta zlasti Rusija in Kitajska, ki sta zahtevali, da naj bo za določitev zaščitenih območij potrebno soglasje vseh držav. A to bi pomenilo, da lahko katera koli država onemogoči vsak poskus razglasitve zaščitenega območja. Diplomati večine drugih držav pa so v soboto zvečer pristali na to, da bo za določitev zaščitenih območij dovolj večina treh četrtin držav članic, kar je britanski BBC razglasil za zgodovinski dogovor.
Aktivisti nevladnih organizacij so tudi druge dele besedila dogovora, ki pa (še) ni dostopno javnosti, pozdravili kot odločilen preobrat v boju za biotsko raznolikost. »To je zgodovinski dan, ki kaže, da lahko prizadevanja za zaščito narave kljub delitvam v svetu zmagajo nad geopolitiko,« je izjavila Laura Meller iz Greenpeacea. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je sporočil: »Ta sporazum je zmaga za multilateralizem in za prizadevanja, da se svet zoperstavi uničevalnim težnjam, ki grozijo zdravju oceanov.«
Sporazum govori o odprtem morju, kjer posamezne države ne morejo izvajati svoje suverenosti. Začenja se tam, kjer se končujejo izključne ekonomske cone držav, to je največ 370 kilometrov od obale. Odprto morje predstavlja 60 odstotkov morij in približno polovico planeta. Doslej so se okoljevarstveni ukrepi osredotočali na obalna območja in nekaj morskih živalskih vrst.
Del boja proti segrevanju ozračja
Znanost je pokazala, da je treba oceane zaščititi tudi zato, ker s svojo biotsko raznovrstnostjo, pogosto mikroskopsko majhnimi in človeku neznanimi vrstami, zagotavljajo polovico kisika, ki ga vdihavamo, in zavirajo globalno segrevanje, saj absorbirajo velik del ogljikovega dioksida, katerega emisije so posledica človekove dejavnosti. A oceani so pri tem vse manj uspešni, ker so žrtev teh emisij, onesnaževanja in pretiranega ribolova. Zato postajajo toplejši in zakisani. Novi sporazum bo, ko ga bodo države formalno sprejele in ratificirale, določil zaščitena območja. Po sporazumu iz leta 1982 je zaščiten samo dober odstotek oceanov, do leta 2030 naj bi se zaščita razširila na 30 odstotkov oceanov. Na zaščitenih območjih bodo natančno določene kvote glede ribolova in rudarjenja na morskem dnu, prav tako bodo določene poti za pomorski promet in pogoji za raziskovalne dejavnosti. Tudi drugod naj bi bila aktivnost strogo nadzorovana.
