Na novinarski konferenci 31. 1. je župan izjavil, da bo zaradi gradnje kanala C0 v bodoče ljubljanska pitna voda še bolj varovana in še bolj čista, saj bodo lahko na ljubljanski centralni čistilni napravi čistili tudi fekalije iz Vodic in Medvod (ki se sedaj izločajo in čistijo na njihovih dveh lastnih čistilnih napravah). Pri tem pa je previdno zamolčal, da se bo za to strokovno popolnoma nepotrebno in celo zdravstveno kakor tudi ekološko škodljivo gradnjo investiralo vsaj okoli 130 milijonov €.
Komunalne odpadne vode (vključno s fekalijami) iz Vodic ter Medvod se trenutno še vedno zbirajo in odvajajo v mešanem sistemu in uspešno čistijo na kanalizacijskem omrežju pripadajočih obstoječih dveh zadovoljivo delujočih čistilnih napravah z iztokom v Savo. Oba sistema nimata nobenega stika in s tem vpliva na vodovarstvene cone ljubljanske pitne vode. Kako naj bo torej glede na županovo nesmiselno trditev ljubljanska voda še bolj varovana in še bolj čista?
Pretežni delež te dobre stotine milijonov evrov se bo torej potrošil za nekaj kilometrski kanal C0, ki bo v bodoče nepotrebno odvajal celotne količine komunalnih (meteornih, gospodinjskih, obrtnih in industrijskih) odpadnih vod iz Vodic in Medvod, neočiščeno preko najožje in širše vodovarstvene cone ljubljanske pitne vode, kakor tudi preko obstoječega mestnega kanalizacijskega omrežja in razbremenilnih naprav na ljubljansko CČN v Zalogu.
Med (po predpisu o vodotesnosti kanala) zahtevano izvedbo preizkusa vodotesnosti smejo skupne hidravlične izgube kanala C0 (na njegovi celotni dolžini in v roku 30-minutne preizkusne dobe) znašati do okoli 6000 l. Torej lahko kanal C0 med obratovanjem v podzemlje prečkanega vodovarstvenega območja ponika količinski del njegove vsebine do te količinske meje (torej okoli 2,5 l/s oziroma do 216 m3/dan komunalnih odpadnih vod).
Domnevam, da predpisanega preizkusa vodotesnosti kanala C0 gradbena podjetja ne izvajajo. O nestrokovni gradnji in nevodotesnosti kanala, o nestrokovni izvedbi »betonskega sarkofaga«, kakor tudi o ignoriranju možnih potresnih poškodb celotnega kanala C0 je očitno škoda nadalje izgubljati besede.
Preostali delež navedene celotne investicije pa naj bi se potrošil za potrebno (strokovno neutemeljeno) širitev hidravlične in biološke zmogljivosti CČN v Zalogu predvsem zaradi (nepotrebne) odstranitve sedanjih zmogljivosti obeh obstoječih čistilnih naprav.
V tej navedeni celotni investiciji pa ni upoštevano še dodatno drago končno zvišanje investicijskih stroškov zaradi posledično potrebne ustrezne širitve in dogradnje obstoječih kanalizacijskih omrežij in razbremenilnih naprav predvsem s številnimi iztoki v Ljubljanico. Zastarelo, hudo preobremenjeno in slabo delujoče ljubljansko kanalizacijsko omrežje, kakor tudi obstoječe strokovno nepravilne ter nedopustne razbremenilne naprave onemogočajo zadostni dotok in transport letnih onesnažitev na CČN. Na podlagi mojih več desetletnih strokovnih izkušenj in ocen predvidevam, da lahko CČN Ljubljana doseže in se na njej iz dotoka odstrani zgolj okoli 40 % letne komunalne onesnažitve, preostalih 60 % pa iz celotnega sistema neočiščenih pristane direktno v vodotokih.
Iz strokovnih, ekoloških, zdravstvenih in ekonomskih razlogov bi bila ustrezna širitev in modernizacija obeh obstoječih čistilnih naprav za Medvode in Vodice neprimerno boljša in neizmerno cenejša rešitev, saj bi bili posledično gradnji kanala C0 in ustrezna širitev CČN v Zalogu popolnoma nepotrebni.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
