Njokarna je projekt Gregorja Zriliča, v katerega je vpel gostinski del ekipe Orehovega gaja, ki je ohromljen zaradi trenutnih ukrepov za zajezitev epidemije. Od aprila dalje je namreč podjetje z več kot 15 zaposlenimi zaradi ukrepov ostalo brez dela. Kot je povedal Zrilič, je takrat padla odločitev, da vzame polovico ekipe in odprejo Njokarno ter se na ta način poskušajo rešiti iz nastalega položaja in prebroditi krizo. »Želeli smo ponuditi dober, enostaven produkt, da si ne bi še bolj zakomplicirali življenja,« je povedal Zrilič, ki ne skriva želje, da bi se Rimska ulica z Borštnikovim trgom, kjer stoji gostilnica, razvila v ljubljanski »foodcourt«, kjer se bodo gostinci povezovali med sabo.
Z Njokarno povezujejo ljudi
Zgodbo o Njokarni, ki jo je ekipa začela pisati zadnje dni lanskega leta, gradijo na kraft njokih, ki jih dnevno ročno izdelujejo iz izbranih sestavin skrbno izbranih dobaviteljev. »Pomembno mi je, da z Njokarno povezujemo ljudi. Vse od kmeta, ki vsako leto zakoplje krompir za seme v svoje dolenjske njive, mlinarja, vinarja, ki dnevno preverja svoje trte, pa do govedorejca, ki se vsak dan pogovarja s svojimi angus bikci. Za pravo atmosfero pa so v Njokarni tudi didžej, kitarist in saksofonist, ki bodo poskrbeli, da se bo namesto cmokanja slišala izbrana selekcija komadov, « je v svojem stilu povzel načrte Zrilič, medtem ko je njegova sestra Ana Zrilič, kuharica s petnajstletnimi izkušnjami, v kuhinji že pripravljala dnevno sveže omake. No, v resnici je glavni kuhar v Njokarni še vedno Gregor, ki poskrbi tudi za vse omake, prav tako se dogovarja z dobavitelji. »Ana vskoči, ko se moram posvetiti birokraciji in matični firmi. Ko se bo, upam, da že spomladi, odprl Orehov gaj, se bo vrnila tja. Trenutno pa večino časa zvija vrhunske Anine štruklje,« ponosno pove brat.
Ker ekipa ničesar ne prepušča naključju, so tudi recepti za njoke sodelovalni projekt, v katerega je Zrilič vključil še Jovano Davinić, s katero sta dva meseca skoraj vsak dan razvijala popolne njoke. »Tako lahko danes gostom ponudimo njoke iz albuminske skute, pa živo vijolične iz rdeče pese, črne iz sipinega črnila, kot tudi veganske iz sladkega krompirja, karameliziranega pastinaka, brezglutenske, ajdove, iz moke vse bolj popularnega kamuta in še marsikaj nas čaka na tej poti,« je razložil. Na njoke polivajo najrazličnejše omake, od bolonjske do paradižnikove z rakci. Priljubljen je tudi divjačinski golaž, kmalu bodo postregli ajdove njoke s kislim zeljem in drobljeno popečeno krvavico. Tudi dimljena postrv se bo znašla na njokih. »Gostom svetujem, naj spremljajo našo facebook stran, kjer dnevno objavljamo izbor omak,« je dejal Nejc Biček, vodja lokala.
Njokaggio kmalu na vpadnicah
Ker mini lokal zaradi protikoronskih ukrepov ne sprejema gostov, lahko stranke hrano od 10.30 do 17. ure prevzamejo osebno. »Uro odprtja Njokarne smo prilagodili gostom, da bodo lahko mimogrede, na poti do službe ali s sestanka, prevzeli svojo malico, kosilo ali 'kočerjo' in si nato obrok pogreli v službi ali kasneje doma. Ko bo to mogoče, pa bodo seveda lahko pojedli tudi pri nas in ob tem uživali v naši družbi in muziki,« je razložil Zrilič.
V začetku februarja bo na ljubljanske ceste zapeljal tudi Njokaggio, starodobnik piaggio apecar P3, ki ga je ekipa posvojila v Idriji. »V zgodnjih dopoldanskih urah bo avto parkiran na vpadnicah, kjer si bodo lahko vozniki kupili malico ali kosilo za v službo, morda bodo imeli srečo in kasneje toplo malico kupili kar pred poslovno stolpnico, saj se bomo ves čas premikali. V popoldanskem času in v večernih urah pa bo Njokaggio poskrbel za pozno kosilo ali večerjo tudi na kakšnih večjih ali manjših družabnih dogodkih,« ima dolgoročne cilje sogovornik, ki je z Njokarno povezal tudi svojo veliko ljubezen do glasbe. Tako je k sodelovanju povabil prijatelje glasbenike didžeja Jaka Pondelka, kitarista Tadeja Koširja in saksofonista Janija Šepetavca in skupaj so ustvarili platformo, ki bo glasbo povezovala s kulinariko.
