V intervjuju za nemško novinarsko agencijo DPA je poljski zunanji minister Radoslav Sikorski izjavil, da so zahodni vojaki že na fronti v Ukrajini. Šlo naj bi za britanske in francoske specialce, morda pa samo za oficirje, ki s svojo prisotnostjo preprečujejo, da ne bi francosko-britanskih izstrelkov dolgega dosega storm shadow (po francosko scalp) ukrajinska vojska uporabila za napade na rusko ozemlje. Sikorski je še poudaril, da Poljska ne namerava poslati svojih vojakov.
Pomirjanje javnosti in sporočila Putinu
V Franciji je načelnik generalštaba kopenske vojske Pierre Schill v prispevku, ki ga je objavil dnevnik Le Monde, zapisal, da »se francoska vojska pripravlja na težke naloge« in da »lahko v 30 dneh pošlje 20.000 vojakov«. Še v petek je predsednik Emmanuel Macron za dnevnik Le Parisien izjavil: »Morda bo v nekem trenutku treba – česar pa si ne želim – izvesti operacijo na terenu, da se zoperstavimo ruskim silam.« Po ocenah vodje ruskih obveščevalcev je 2000 francoskih vojakov že pripravljenih na odhod v Ukrajino, kar pa je francoski obrambni minister takoj zanikal. In Le Monde je objavil stavek, ki naj bi ga februarja v zasebnem pogovoru izrekel Macron: »Na vsak način bom letos moral fante poslati v Odeso.« Zaradi strahu javnosti pred vojno z Rusijo pa je v nedavnem televizijskem intervjuju dejal: »Naše jedrsko orožje zagotavlja naši državi varnost, kakršno uživajo redke države na svetu.« Menda skuša Macron s tovrstnimi izjavami izkazati podporo Ukrajini, ki je v vse težji situaciji. Prav tako naj bi hotel Putinu pokazati, da ne bo mogel početi, kar se mu zahoče. Predvsem pa nima namena pošiljati francoskih vojakov v Ukrajino brez sodelovanja drugih Natovih držav in njihovih čet. Več vojaških analitikov meni, da je treba imeti odprte vse možnosti. Francoska vojska je na primer leta 1983 zgolj s svojo prisotnostjo v Čadu ustavila prodor libijskih čet.
Kremelj razburjen nad »evropskim razbojništvom«
Pravzaprav je zdaj najbolj nujno, da se zaradi ameriške ustavitve pomoči zagotovijo sredstva za ukrajinsko orožje in strelivo. Evropska komisija tako predlaga, da bi za Ukrajino namenili več milijard evrov letnega dobička od obresti 260 milijard evrov, zamrznjenih v EU, Ruske centralne banke. V Kremlju so seveda ogorčeni zaradi takšnega »razbojništva« in »kršitev mednarodnega prava«. Ukrajinski premier Denis Šmihal pa zahteva vso glavnico.
Omenjene tri milijarde pa so le dvajsetina letošnje vsote, ki je republikanci v spodnjem domu ameriškega kongresa nočejo sprostiti za pomoč Ukrajini v orožju in strelivu. Tako tudi 4,5 milijarde evrov, ki jih EU zdaj namenja Ukrajini, ni tako zelo veliko. Podpredsednik ukrajinske vlade in minister za digitalno prihodnost Mihajlo Fedorov je sicer izjavil, da bi njihovih dvesto podjetij lahko proizvedlo 2 milijona brezpilotnikov na leto, če bi za to prišla dodatna finančna podpora ZDA in drugih zahodnih držav. Že zdaj jih proizvedejo milijon. Brezpilotniki so poleg topov glavno orožje v ukrajinski vojni.
