Glavni simptomi sindroma razdražljivega črevesja (IBS) vključujejo bolečine in nelagodje v trebuhu, lahko se izmenjujejo obdobja driske in zaprtja. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi tudi sluz ali slabo oblikovano blato. Težavo pogosto spremlja še občutek napihnjenosti. Posledično IBS povzroča utrujenost, glavobole in težave s spanjem.
Kako do prave diagnoze?
Vzroki za IBS niso popolnoma raziskani; domneva se, da nanj vplivajo genski, okoljski in psihološki dejavniki. Nekateri sprožilci vključujejo stres, nepravilno prehrano in hormonske spremembe. Pomembno je, da zdravniki izključijo druge možne bolezni s podobnimi simptomi. Zdravljenje oziroma svetovanje je pri IBS prilagojeno posamezniku in vključuje spremembe v prehrani, upravljanje stresa, včasih celo zdravila za lajšanje simptomov (denimo antispazmodike ali probiotike) in v nekaterih primerih psihoterapijo.
IBS je kronična bolezen, a z ustrezno obravnavo večina ljudi doseže znatno izboljšanje kakovosti življenja. Pomembno je sodelovanje z zdravnikom in spremljanje prehrane ter življenjskega sloga, da se simptomi nadzirajo. Začnite z osebnim zdravnikom, ki vas bo morda napotil h gastroenterologu, pomembno vlogo lahko odigrata tudi nutricionist in psihoterapevt. Vpliv prehrane je velik; številne raziskave so ugotavljale, kako določene prehranske komponente, kot so fermentirana hrana, gluten, laktoza in umetna sladila, vplivajo na simptome IBS. Psihoterapevta velja v zdravljenje vključiti zato, ker je težava lahko povezana tudi s stresom, anksioznostjo in depresijo.
Raziskave še potekajo
Pomembno je omeniti, da se raziskave na področju IBS nadaljujejo. Zadnji podatki, ki jih je mogoče najti v naboru izsledkov Svetovne gastroenterološke organizacije (World Gastroenterology Organisation –WGO), so iz leta 2015. Raziskave so se osredotočale tudi na vlogo mikrobioma črevesja (skupnosti bakterij in drugih mikroorganizmov) pri razvoju IBS. Različne vplive na pojavnost sindroma razdražljivega črevesja obravnavajo tudi raziskave, ki jih objavlja znana ameriška klinika Mayo (http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/irritable-bowel-syndrome/basics/definition). Pomemben zaključek mnogih raziskav je, da je pri tej težavi vsak bolnik lahko zgodba zase in da mora skupaj s strokovnjakom zase poiskati najboljšo rešitev ter prilagoditev.
Vpliv hrane
Ker hrana precej vpliva na pogostost težav z IBS, si pomagamo z različnimi dietami. V nadaljevanju opisujemo izločilno dieto, ki se osredotoča na izogibanje nekaterim živilom za daljše časovno obdobje, da bi ugotovili, ali se simptomi IBS izboljšajo. Omejuje lahko širok razred živil – taka je denimo dieta z nizko vsebnostjo FODMAP – ali posamezna živila, ki običajno povzročajo simptome.
